Sociološko srečanje 2016: Različni obrazi migracij (vabilo + program + praktične informacije)

NOVO: PROGRAM IN POVZETKI

PRIJAVA NA SREČANJE

Portorož, 11.-12. november 2016

Migracije, migranti in razprave o učinkih mednarodnih migracij so v zadnjem času postale središčna točka političnih razprav in zanimanja širše javnosti. Pojav migracij, ki je star prav toliko kot človeška zgodovina, je v središču družbenega interesa (predvsem) zahodnega sveta. Četudi so številni sociologi (Castells, Bauman, Giddens, Beck, Urry) nakazovali, da bodo 21. stoletje v veliki meri zaznamovale prav množične selitve iz ekonomskih, političnih, okoljskih in drugih razlogov ter intenzivni medkulturni stiki, se zdi, da je trenutna »begunska kriza«, kot jo je poimenoval evropski politični parket, presenetila prav vsakogar.

Dejstvo je, da se število migrantk in migrantov iz leta v leto povečuje in je največje po drugi svetovni vojni. Če je bilo leta 1970 v svetu okoli 81,5 milijonov mednarodnih migrantov in leta 2000 175 milijonov, jih je bilo leta 2013 po podatkih International Organization for Migration predvidoma že približno 230 milijonov. Sodobne mednarodne migracije od preteklih loči naslednje: vse več migracij je začasnih in povezanih z ekonomskimi dejavnostmi v tretjem sektorju, povečuje se število verižnih migrantov, feminizacija migracij, koncentracija migrantov v državah razvitega sveta, politizacija migrantskega vprašanja, rast števila nezakonitih migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito idr. Če so se klasične teorije migracij osredotočale predvsem na strukturne dejavnike in ekonomski vidik, se sodobna sociološka refleksija ne more izogniti pomenu socialnih, kulturnih, medijskih in drugih vidikov, ki omogočajo bolj poglobljeno razumevanje sodobnih migracij in njihovih družbenih in drugih učinkov.

Javno razpravo o migracijah in migrantih primerjalno s predhodnimi obdobji vse bolj zaznamuje tudi specifični diskurz, t. j. diskurz strahu, nacionalizma, rasizma, viktimizacije, kulpabilizacije in kriminalizacije. Tako so migranti predstavljeni kot potencialno nevarni, kriminalni in »krivi«, kot tisti, ki ogrožajo »našo« kulturo in »naš način življenja« in ne kot tisti, ki iščejo možnost preživetja, zatočišče ali pogoje za boljše življenje. Migranti so postali pripravno orožje v rokah političnega populizma in radikalizma, opravičilo za “institucionalizirano“ kršenje človekovih pravic, prestrukturiranje evropske družbe v enklave ožičenih in nadzorovanih teritorijev.

Ksenofobni diskurz pa zadeva le tiste migrante, ki jih umeščajo na nižje ravni trga delovne sile. Javnost pa obenem ne problematizira migracij visoko usposobljene delovne sile znotraj EU, razen kadar gre za beg možganov v »našo« škodo. Ta dvojni in dvolični odziv na migracije sovpada s polarizacijo trga delovne sile na zelo dobro plačana specialistična ter na slabo plačana in vse bolj prekarna ostala delovna mesta, torej s krizo srednjega razreda. Aktualna evropska politika zapiranja kopenskih in morskih meja sledi strahovom in socialnim negotovostim državljanov, hkrati pa je odraz nepripravljenosti odločevalcev spoprijeti se z varnostnimi, razvojnimi in podnebnimi izzivi po svetu, pa tudi z izzivi integracije migrantov. Kaj sledi? Kako se ustrezno odzvati? Kako lahko k sobivanju migrantov in drugih prispevamo sociologinje in sociologi?

Vabimo vas, da povzetke prispevkov (800 -1000 znakov s presledki), ki naj se navezujejo na naslovno temo in vsebinske sklope posameznih sekcij, posredujete vodjem sekcij oziroma kontaktnim osebam do 5. septembra 2016.

Celotno besedilo vabila

NOVO: PROGRAM IN POVZETKI

Praktične informacije:

Spoštovana kolegica, spoštovani kolega!

Kot smo vas že obvestili, bo letošnje sociološko srečanje z naslovom Različni obrazi migracij, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo, potekalo med 11. in 12. novembrom 2016 v Portorožu (Hotel Bernardin in Hotel Histrion).
Višina kotizacije za sociološko srečanje 2016 znaša za:
– članice in člane SSD – 60 €
– udeleženke in udeleženci srečanja, ki niso včlanjeni v SSD, – 80 €
– upokojenke in upokojenci – 50 €,
– študentke in študenti – 20 € (članice in člani študentskih socioloških društev Sociopatija (FF UL), Socioklub (FDV UL) in študentskega sociološkega društva na FF MB plačajo le 10 € kotizacije).
V kotizacijo je vključeno gradivo za posvet, osvežilne pijače in prigrizki v času posveta.
Za članice in člane društva ter udeleženke in udeležence srečanja smo bivanje uredili v Hotelu Bernardin, Hotelu Histrion in Hotelu Vile Park.
Cena namestitve vključuje samopostrežni zajtrk in večerjo in uporabo Wellness centra. Prav tako je v sklopu hotela na voljo brezplačno parkiranje na prostem in brezžično omrežje. Večerja bo organizirana kot samopostrežna, na voljo pa bodo tako mesne, ribje kot vegetarijanske in veganske jedi.

V tabeli so že upoštevane cene nižje sezone. Za bivanja najmanj 2 noči je priznan dodatni 10% popust na cene namestitve z zajtrkom. Udeleženke in udeleženci si rezervacijo hotela uredijo sami.
screen-shot-2016-10-04-at-18-36-46Kotizacijo plačate na TRR:
Račun (IBAN): SI56 0203 1001 1253 168;
BIC banke: LJBASI2X.
Prejemnik je Slovensko sociološko društvo, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana;
v rubriko sklic/referenca vpišite SI00 2016-200;
v namen plačila pa Sociološko srečanje 2016 ter navedite vaš priimek in ime.
Koda namena je: OTHR.
V primeru dodatnih vprašanj nam pišite na elektronski naslov: tajnica@sociolosko-drustvo.si.

Different faces of migration

Annual Conference 2016

Migrations, migrants and debates on the impact of international migrations have recently been put centre stage in political debates and in the interests of the general public. Migrations, as old as human history itself, are in the centre of the social interests of (mainly) the Western world. Although a number of sociologists (Castells, Bauman, Giddens, Beck, Urry) have suggested that the twenty-first century would be characterised by mass migrations for economic, political, environmental and other reasons as well as by intensive intercultural contacts, it seems that the current ‘refugee crisis’ – as it has been labelled by the European political stage – has caught just about everybody by surprise.

The fact of the matter is that the number of migrants has been increasing year by year and today it is the largest since the Second World War. In 1970 there were approximately 81.5 million international migrants worldwide and in 2000 there were 175 million of them; according to the estimate by the International Organization for Migration, there were as many as 230 million migrants in 2013. Contemporary international migrations differ from past migrations in the following respects: an increasing number of temporary migrations that are related to economic activities in the third sector, a higher number of chain migrants, the feminisation of migrations, the concentration of migrants in the countries of the developed world, the politicisation of the migrant issue, an increase in the number of illegal migrants and asylum seekers, etc. While classical theories of migration mainly focused on structural factors and economic aspects, contemporary sociological reflection cannot avoid the significance of social, cultural, media and other aspects that permit a more in-depth understanding of contemporary migrations and their social and other effects.

In comparison with the past, public debates on migrations and migrants nowadays are more emphatically characterised by a distinctive discourse of fear, nationalism, racism, victimisation, culpabilisation and criminalisation. Consequently, migrants are presented as potentially dangerous, criminal and ‘guilty’, as those who are threatening ‘our’ culture and ‘our way of life’, rather than those who are looking for how to survive, to find a refuge or better circumstances in which to live. Migrants have become a convenient weapon in the hands of political populism and radicalism, an excuse for the ‘institutionalised’ infringement of human rights and for the restructuring of European societies into enclaves of territories surrounded with barbed wire and under close surveillance.

However, the xenophobic discourse refers only to the migrants who are situated at the lower echelons of the labour market, whereas at the same time the public does not seem to problematise the migrations of the highly qualified workforce within the EU – as long as they are not considered a brain drain to our disadvantage. This double and hypocritical response to migrations coincides with the polarisation of the labour force into very well-paid, specialised workplaces and the ever more precarious others, that is, with the crisis of the middle class. The current European policy of closing land and sea borders follows on the fears and social insecurities of citizens. Simultaneously, it is a reflection of the decision makers’ unreadiness to address worldwide safety, development and climate challenges, as well as the challenges regarding the integration of migrants. What will follow? How to react appropriately? How can sociologists contribute to the coexistence of migrants and others?

You are kindly invited to submit an abstract (800–1000 characters including spaces) relating to the main topic and/or individual section topics (see section topic at the bottom of this page) to the section chairs or contact persons by 5 September 2016.

Craig Calhoun na Sociološkem srečanju

Objavljamo intervju s Craigom Calhounom, objavljenem na MMC, ob njegovem obisku v Ljubljani ob 50. obletnici Slovenskega sociološkega društva. Objavljamo tudi powerpoint prezentacijo njegovega predavanja s srečanja.

Težave sodobnih družb, od podnebnih sprememb do konfliktov in navsezadnje begunske krize, so medsebojno prepletene, prav ta prepletenost pa je ključna za njihovo razumevanje, opozarja sociolog in direktor šole London school of economics and political science Craig Calhoun.

Craig Calhoun, ki velja za enega izmed bolj prepoznavnih sodobnih sociologov, se zavzema za sociologijo, ki bi bila odgovorna predvsem javnosti, namesto da je od nje odtujena. Sodobna sociologija se mora po njegovem mnenju ukvarjati s številnimi sodobnimi težavami, ki vključujejo tako staranje prebivalstva, globalizacijo kot okoljske posledice kapitalizma, finančne institucije in številna druga področja, ključna pa je prepletenost vseh sodobnih vprašanj, kar je izpostavil tudi na svojem predavanju v okviru letošnjega sociološkega srečanja v organizaciji Slovenskega sociološkega društva, ki letos praznuje 50. obletnico.

Preostanek intervjuja preberite tu.

Power point prezentacija

Nagovor predsednice društva na otvoritvi letošnjega sociološkega srečanja

V Cankarjevem domu danes, 6. novembra 2015, poteka prvi dan letnega srečanja Slovenskega sociološkega društva, ki je letos še posebej slovesno, saj društvo praznuje 50. letnico obstoja.

Objavljamo nagovor predsednice društva dr. Milice Antić Gaber in nekaj prvih fotoutrinkov.

milicaSpoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dragi gostje!

V čast mi je, da lahko ob pričetku tega sociološkega srečanja, s katerim med drugim obeležujemo tudi 50. obletnico Slovenskega sociološkega društva, spregovorim nekaj besed.

Ustanovitev Slovenskega sociološkega društva leta 1965 sodi v »pionirski čas« – kot pravi njen prvi predsednik akademik Zdravko Mlinar – »uvajanja, legitimacije, institucionalne graditve, profesionalizacije, širjenja in členitve sociološkega delovanja pri nas.« Na prvem plenarnem srečanju društva 14. decembra l. 1965 so začeli nadvse delovno – z 31 referati na dvodnevnem posvetovanju o družbeni diferenciaciji.

Če se nekoliko ozremo v obdobje ustanovitve in prva leta delovanja društva, vidimo, da se je to dogajalo v času, ki ga je zaznamovala vrsta, za sociologijo pomembnih dogodkov v mednarodnem merilu. Naj omenim le nekatere:
– Ch. W. Mills je leta 1959 napisal znamenito „Sociološko imaginacijo“, ki smo jo v prevodu v enega od takratnih jugoslovanskih jezikov dobili že leto pred ustanovitvijo društva;
– Peter L. Berger in Thomas Luckmann sta leta 1966 izdala še vedno eno najbolj referenčnih socioloških del Družbena konstrukcija realnosti;
– 1963 leta je Betty Friedan objavila svoje delo The Feminine Mistique, knjigo, za katero pravijo, da je zagnala drugi val feminističnega gibanja;
– na področju sociologije vzgoje je bila jeseni leta 1965 izvedena, po obsegu in ambicioznosti, največja sociološka raziskava o razlikah med učenci in učenkami v ZDA – v ozadju te raziskave je leta 1966 izšlo t. i. Colemanovo poročilo.
Zdi se, da je bil to čas oblikovanja stabilne socialne države in čas, ko se je krepila vera v moč znanosti kot so-ustvarjalke upravljanja družb. T. i. »policy sciences« so namreč nastale po drugi svetovni vojni kot poskus prispevati k racionalnemu urejanju družb. Ker je prevladalo prepričanje, da se je treba ukvarjati z vprašanjem, kako znanost vpeti v konstrukcijo smiselnega sveta, se je odprl prostor tudi za sociologijo.

To je bil čas iskanja rešitev na številnih področjih: od poskusov vzpostavitve novih razmerij med delom in kapitalom, prek procesov dekolonizacije in omogočanja novih načinov sobivanja. Ko je ob tem eden od sociologov skoval še novo formulo mogoče alokacije ljudi na delovna mesta in funkcije v družbi – torej znamenito meritokracijo, se je zdelo, da bi lahko z izobraževanjem za vse in z dodeljevanjem služb ljudem glede na njihovo zaslužnost (talente, s katerimi so se rodili in glede na trud, ki so ga vložili) rešili več zagat na en mah. Družbe z več izobraženimi naj bi bile namreč manj podvržene manipulacijam a la nacizem, fašizem, stalinizem ipd. Izraba vseh potencialov družbe pa naj bi do te mere povečala produktivnost nacije, da bi lahko financirala socialno državo.
Glede na našteto ne čudi, da je bil to tudi čas pospešenega vlaganja v izobraževanje vseh vrst. Ob razcvetu visokošolskega študija so se postopoma oblikovale tudi profesionalne skupine, katerih cilj je bil tudi medsebojno povezovanje. To naj bi zadovoljilo željo po druženju s tistimi, ki delijo podobna prepričanja, vpoglede ipd. in – vsaj pri mlajših in manj uveljavljenih disciplinah – tudi željo po uveljavitvi.
Na ozadju naštetih in seveda za Slovenijo specifičnih premen podobnega in socialistično specifičnega se je oblikovalo sociološko društvo.

Tudi za slovenski in jugoslovanski prostor je veljalo, da je bil to čas pospešenega vlaganja v izobraževanje, v dvig standardov poučevanja na univerzi, ob posebnem poudarku na izobraževanju vseh slojev prebivalstva in še posebej žensk:
– v študijskem letu 1953/54 je, za primerjavo, delež vpisanih študentk na univerzo znašal 29,4 odstotkov, v študijskem letu 1969/70 pa že 42,4 odstotkov; leta 1966 je bilo na primer promoviranih 28 doktorjev znanosti, med njimi samo 5 žensk; (vir: Tašner, Rožman 2014);
– pomen izobraževanja, ki so mu ga pripisovali v Sloveniji, se kaže tudi v tem, da je imela takrat na tem področju kar dva človeka v političnem vrhu: to sta bila Janez VIPOTNIK (zvezni minister za izobraževanje in kulturo) in Tomo Martelanc, ki je bil takrat slovenski minister za izobraževanje.

Ob 30. obletnici Društva so kolegi ugotavljali, da je bila sociologija na začetkih univerzitetnega študija na Slovenskem, »tako rekoč sumljiva in dvomljiva veda«. Pri nas so jo z ene strani gledali kot znanost, ki je v privilegirani zvezi s socializmom, tisti, ki naj bi jo privilegirali, pa so jo dejansko videli kot buržoazno znanost« (Kerševan, 1995). Oboje – gledano tudi skozi današnje oči – verjetno pomeni, da je bila sociologija, ki se je zanašala na svojo notranjo raziskovalno moč, dejansko vedno odveč, vedno v napoto in vedno moteča.

Društvo se je torej od vsega začetka ukvarjalo z aktualnimi družbenimi vprašanji. Pri tem so sociologinje in sociologi izsledke svojih tako teoretskih, kakor tudi empiričnih raziskav poskušali »uporabiti« pri interpretaciji obstoječega stanja, torej tudi pri razgaljanju neprijetnih plati, neželenih podatkov in zamolčanih dejstev vsakokratnim »oblastnikom« in politiki, kakor tudi nekaterim delom javnosti. Med takšne zagotovo sodijo vsaj začetki raziskovanja javnega mnenja, proučevanje konfliktov in mesta žensk v družbi. Pri tem so običajno poudarjali kompleksnost problematik, položajev in stanj in bili najverjetneje tudi zaradi tega mnogokrat preslišani.
Kako močno se je angažiralo društvo pri soustvarjanju sodobne slovenske družbe, je na primer razvidno iz njegovega udejstvovanja konec 80. let prejšnjega stoletja, ko je ob razmislekih o nadaljnjem ustavnem razvoju Slovenije ustanovilo posebno delovno skupino za ustavni razvoj, sodelovalo z ustavno komisijo Društva slovenskih pisateljev in skupaj z njimi pripravilo teze za novo slovensko ustavo (Mlinar DR 51, 2006, 19.). To je sicer širši javnosti znano kot pisateljska ustava, manj pa je znan delež, ki ga je pri tem nosilo naše društvo.

Da bi izsledki socioloških in drugih družboslovnih raziskovanj našli pot do širše strokovne in laične javnosti, je bil potreben razmislek, kako te vednosti in spoznanja razširiti. Revija Družboslovne razprave je začela izhajati že leta 1984 na pobudo Inštituta za sociologijo. Vendar sta bila revija in društvo tesno povezana in prepletena, kar je mogoče razbrati iz seznama glavnih urednikov revije, med katerimi so bodisi aktualni bodisi nekdanji predsedniki društev (F. Adam, D. Kos, A. Kramberger, I. Bernik). Posamezne številke revije so bile vse do leta 2005 tematske, odpiranje v svet pa se je kazalo tudi v tem, da je bila vsako leto ena številka izdana v angleškem jeziku. Leta 2006 je revija postala klasična družboslovna revija, ki izhaja trikrat letno, v kateri objavlja vse več avtorjev in avtoric iz drugih držav in je prosto dostopna.
Tudi na socioloških srečanjih je društvo javnosti posredovalo izsledke svojih teoretskih in empiričnih raziskovanj in preizprašavanj o njihovi relevantnosti in tehtnosti. Pregled tem v devetdesetih letih razkrije, da se je društvo najprej obrnilo vase in v lastno znanstveno teoretsko – morda v preteklosti ne toliko izpostavljeno – produkcijo, potem pa se je znova osredotočilo na problematiko socialnega okolja z analizo stanja, v katerem se je Slovenija znašla po osamosvojitvi. Posvetilo se je izbranim temam, ki so bile takrat v družbi odrinjene na rob: temam, kot so družbena neenakost in manjšine, vsakdanje življenje in revščina. V začetku novega tisočletja je društvo v središče premislekov postavilo tematike, kot so družbena gibanja in civilna družba; bolonjska reforma v Sloveniji, sociološki pogledi na prenovo visokošolskega študija; varnost in tveganja v sodobni slovenski družbi; novi srednji razred in družbene spremembe v Sloveniji ter družba med solidarnostjo in tekmovalnostjo.

Ob preizpraševanju odnosa med sociološko znanstveno skupnostjo in širšim okoljem kolega Marko Kerševan ob 30. obletnici društva ugotavlja, da je v sociološkem znanstvenem polju obstajala možnost dveh skrajnih tipov usmeritev: v prvi tip naj bi sodili tisti sociologi, ki so bili usmerjeni skoraj izključno v svoja socialna okolja in so bili brez t. i. mednarodnih referenc in povezav; v drugi pa tisti, ki naj bi se dojemali kot del mednarodne sociološke znanstvene skupnosti; ti naj bi domače okolje videli bolj kot »provincialno izpostavo svetovne znanosti oz. stroke«. Avtor ugotavlja, da tega drugega tipa v slovenski sociologiji takrat ni bilo in da so prevladovali modusi produktivne interakcije med mednarodno znanstveno skupnostjo in domačim socialnim okoljem. (Kerševan 1995).
Deset let kasneje je do sociološke produkcije v Sloveniji Zdravko Mlinar veliko bolj kritičen, ko zapiše, da se je akademska sociologija preveč zaprla v svoje akademske kroge in ne najde pravega stika s sociologi v praksi in na terenu, ki raje kot da pišejo članke, rešujejo konkretne družbene probleme (ZM 2005, DR, 52).

Kaj o tem lahko rečemo ob 50. letnici društva?
Zdi se, da se je med že omenjenima točkama kontinuuma, ki jih je pred 20 leti zarisal Kerševan, v zadnjem času izkristaliziralo nekaj dodatnih usmeritev, do katerih je prišlo zaradi sprememb pri načinih vrednotenja našega znanstveno-raziskovalnega, pedagoškega in širšega družbenega angažmaja.
V zadnjem desetletju se je namreč močno okrepila tista usmeritev, ki močno preferira objavljanje člankov v visoko indeksiranih mednarodnih revijah, močno pa podcenjuje objavljanje monografij ali delov monografij v slovenščini. Še bolj je razvrednoteno poseganje v domačem ali širšem družbenem prostoru, ko gre za aktualne družbene problematike. Zato lahko rečemo, da so se v tem času tudi v sociološkem znanstvenem polju v boju za pozicije in različne vrste kapitalov med agenti v njem izkristalizirale naslednje strategije:
1. usmerjenost v raziskovanje novih ali zanimivih ali aktualnih (»kurantnih«) tem in objavljanje znanstvenih člankov v priznanih in indeksiranih revijah;
2. usmerjenost v preučevanje lastne družbene realnosti, prevladujoče objavljanje znanstvenih člankov in/ ali monografij v slovenskem prostoru in/ ali poseganje v javne razprave v nacionalnem okviru;
3. usmerjenost v raziskovanje predvsem za potrebe razvoja lastne discipline in/ ali pedagoškega dela ob hkratni šibki usmeritvi k objavljanju v znanstvenih revijah.
V sociološkem polju sicer med agenti najdemo široko paleto in različne kombinacije zgornjih strategij, ki so odvisne od različnih pozicij nas, sociologinj in sociologov, pa tudi, ali pa predvsem, od starosti in spola. Kakšne bodo posledice nakazanih premikov v sociološkem polju (če so sploh pravilno zaznani), bomo lahko ocenjevali šele čez nekaj časa. Vendar pa že zdaj lahko slutimo, da zanemarjanje ali podcenjevanje nekaterih pomembnih oblik in načinov dela, kot je odzivanje na povsem konkretne lokalno-globalne tematike, objavljanje kompleksno zasnovanih monografij ali bolj poglobljeno in problemsko zasnovano pedagoško delo, ne bo ostalo brez posledic za ocenjevanje dometov sociologije kot znanosti in tudi za stopnjo reflektiranosti pri iskanjih poti – kot pravi skupina svetovno odmevnih sociologov v delu Ali ima kapitalizem prihodnost – v obdobju dolgega prehajanja v svet onstran popolne dominacije trga in kapitala.

Kako se je v tem zadnjem obdobju na potrebe okolja odzivalo društvo?
Eno od stalnic v delovanju društva zagotovo predstavljajo posegi v javne razprave na aktualne problematike konkretnega časovnega obdobja. Ker ne bi želela ničesar izpustiti, konkretnih posegov ne bom navajala, zagotovo pa je v tem času nastal zajeten seznam okroglih miz, pogovorov, pozivov, protestov, predlogov, ipd., s katerimi smo, podkovani s sociološkim znanjem, opozarjali na napake, pomanjkljivosti, nevarnosti in stranpoti tako politične akterje, odločevalce v različnih poljih in ravneh, kakor tudi širšo javnost.
Društvo je v zadnjih desetih letih širilo tudi nabor oblik svojega delovanja. Nastajale so nove sekcije, ki so bile plod našega znanstvenega angažiranja in poseganja v javne razprave, v katerih smo iskali odgovore na izzive konkretnega časa in prostora. Tako so bile v zadnjih desetih letih ustanovljene sekcije: za medkulturne študije, za spol in družbo, za razvojne strategije, Edukacijska sekcija, sekcija za socialno delo, sekcija Ekonomija in družba, in Sekcija za študije vsakdanjega življenja.
Povezovanje društva kot profesionalnega združenja in ne zgolj njenih članic in članov v evropskem prostoru je bila ena od prednostnih nalog sedanjega vodstva. Obnovili smo članstvo v Evropskem sociološkem združenju, na srečanjih smo uvedli mednarodni panel in s tem zagotovili tudi nekoliko širšo odmevnost delovanja društva.
Še posebej pa smo delali na tem, da bi v naše vrste vključili tudi sociologinje in sociologe iz prakse, torej vse, ki delajo, delate izven akademskih krogov, saj smo prepričani, da je pretoka idej in izkušenj, predvsem pa skupnega dela še vedno premalo.
In ne nazadnje, morda celo najpomembneje – močno smo okrepili vključenost študentskih socioloških društev ter z njimi vzpostavili tesno sodelovanje pri različnih aktivnostih, kajti dobro se zavedamo, da je to naša naložba za prihodnost.

Hvala za pozornost.

Sociološko srečanje 2015

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,

Slovensko sociološko društvo že petdeset let skrbi za razvoj sociologije kot znanstvene discipline ter za promoviranje in uveljavljanje njenih ugotovitev v družbi. S premislekom številnih pojavov in procesov že pol stoletja na ta način spodbujamo verodostojno in vključujočo javno razpravo.

Priložnost, ki nam jo ponuja letošnje jubilejno letno srečanje z naslovom Sociologija med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem družbe , želimo v prvi vrsti izkoristiti za premislek o našem dosedanjem delu ter se tako pripraviti na prihodnje izzive. Pri tem želimo ostati zvesti polifoniji socioloških pogledov in pristopov, saj bomo le tako lahko po teoretski plati mislili heterogeno družbo ter tudi praktično sodelovali pri njenem nadaljnjem razvoju.

Pozornost letošnjega srečanja želimo usmeriti v različne oblike naše znanstvene produkcije in v njihovo vlogo pri so-oblikovanju družbe. Pri tem imamo v mislih družbo, ki bo ustvarjala pogoje ne le za tehnološki napredek, ampak tudi za družbene inovacije; družbo, ki bo preteklost znala razumeti, spoštovati ter se iz nje učiti, a bodo njene energije prvenstveno usmerjene v sedanjost in predvsem prihodnost; družbo, ki ne bo temeljila na izključevanju »drugih« in drugačnih«; družbo, katere najvišja vrednota bo skupno dobro.

Ko vabimo k pripravi prispevkov, tako poudarjamo, da so dobrodošli tako teoretski kot tudi empirično-analitični prispevki; tako primerjalni kot praktični vidiki sociološke vednosti, ki so v petih desetletjih zaznamovali »sociološko imaginacijo«, kakor tudi mišljenje, učenje in življenje članic in članov Slovenskega sociološkega društva.

Vabimo vas, da povzetke svojih prispevkov (800–1000 znakov s presledki), ki naj se navezujejo na naslovno temo in vsebinske sklope posameznih sekcij posredujete vodjem sekcij oziroma kontaktnim osebam do 6. septembra 2015.

Tudi na letošnjem srečanju bomo pripravili »mednarodni« panel (v angleškem jeziku), na katerem bomo predstavili nekatere izbrane prispevke udeležencev iz drugih držav in iz Slovenije. Povzetke prispevkov v angleškem jeziku (do 300 besed), ki naj se prav tako navezujejo na naslovno temo, posredujte koordinatorici panela Milici Antić Gaber.

Po letošnjem srečanju bodo prispevki zainteresiranih avtoric in avtorjev poslani v recenzentski postopek za pripravo tematske številke revije Družboslovne razprave.

Rok za oddajo prispevkov zainteresiranih avtoric in avtorjev bo predvidoma 1. junij 2016. Natančnejše informacije bodo objavljene naknadno.

Kotizacija

Kotizacija za sociološko srečanje 2015 znaša:

– članice in člani SSD 60 €,
– nečlanice in nečlani SSD 80 €,
– upokojenke in upokojenci 50 €,
– študentke in študenti 20 € (članice in člani študentskih socioloških društev Sociopatija (FF UL), Socioklub (FDV UL) in študentskega sociološkega društva na FF MB plačajo le 10 € kotizacije).

Prenesi vabilo na srečanje v pdf obliki

Prijava na srečanje

Zbornik povzetkov in program srečanja