Sekcija za vprašanja družbene blaginje

Sekcija se ukvarja z vprašanji družbene blaginje v najširšem smislu, tj. sprememb sistemov blaginje, socialne varnosti, trga dela ter specifičnih problematik v okviru vprašanj kakovosti življenja in družbene vključenosti. Pri tem se s temi temami ukvarja tako v metodološkem smislu (kazalci in merjenje družbene blaginje) kot v teoretskem in empiričnem smislu – opazovanja in spremljanja družbene blaginje, analiza ključnih problemov sodobne družbe in identificiranje ranljivih skupin in področij.

Doc. dr. Maša Filipovič Hrast

Doc. dr. Maša Filipovič Hrast

Vodja sekcije za vprašanja družbene blaginje

Kontakt: masa.filipovic@fdv.uni-lj.si

Sekcija za spol in družbo

Sekcija za spol in družbo v SSD deluje od leta 2007. Sekcija povezuje sociologinje in sociologe iz akademskih in raziskovalnih krogov kakor tudi strokovnjakinje in strokovnjake, ki delujejo v praksi v različnih javnih zavodih, državni upravi in civilno-družbenih organizacijah ter se ukvarjajo s problematiko spola, ženskih študij, kritičnih študij moškosti, gejevskimi in lezbičnimi študijami, LGBT študijami, politikami enakih možnosti moških in žensk, usklajevanjem poklicnega dela in družine, vprašanji različnih oblik diskriminatornih praks, ipd. S svojimi organiziranimi načini delovanja, kot so okrogle mize, predstavitve knjig, delavnice in predavanja ter vsakoletne panelne diskusije v okviru letnega srečanja Slovenskega sociološkega društva se sekcija odziva na aktualna vprašanja, raziskovalne izzive in objave novih del s področja njenega delovanja. S svojim odzivi na aktualna dogajanja (kot npr. ob sprejemanju novega Družinskega zakonika ali Zakona o preprečevanju nasilja v družini) pa želi spodbuditi in okrepiti tudi širše strokovne diskusije o položaju žensk in enakosti spolov ter opozoriti na nedoslednosti in škodljive prakse, ki se pojavljajo v slovenskih družbi. Ob tem pa članice in člani sekcije z ugotovitvami mednarodnih in domačih sodobnih raziskovanj s področja študij spolov in feministične teorije seznanjajo slovensko in mednarodno strokovno in širšo zainteresirano javnost o novih dognanjih na tem področju.

Red. prof. dr. Milica Antić Gaber

Red. prof. dr. Milica Antić Gaber

Vodja sekcije za spol in družbo

Kontakt: milica.antic-gaber@guest.arnes.si

Sekcija za socialno delo

Sekcija za socialno delo pri sociološkem društvu dopolnjuje delo in prizadevanja drugih sekcij izhajajoč iz socialnega dela kot poklica in akademske discipline, ki se zavzema za družbene spremembe, družbeno kohezijo, družbeno pravičnost in izboljšanje življenja posameznikov, skupnosti in družbe. S prepoznavanjem in razumevanjem prepletenosti zgodovinskih, družbeno-ekonomskih, kulturnih, prostorskih, političnih in drugih dejavnikov kot gradnikov kolektivne in individualne stvarnosti socialno delo razvija kritično zavest, ki identificira strukturne vire zatiranja in privilegiranosti, ter se poskuša z njimi spopadati. Sekcija se zato še posebej osredotoča na naslavljanje družbenih neenakosti, izključevanja in nepravičnosti, še posebej v njihovih najaktualnejših pojavnih oblikah v Sloveniji in širše. Njene članice in člani se relevantnih tem lotevajo raziskovalno, teoretično, pedagoško kot tudi družbeno angažirano, ter jih v okviru dejavnosti sekcije predstavljajo javnosti v obliki forumov, okroglih miz, predavanj in predstavitev, kot tudi v obliki pojavljanja v tiskanih in drugih medijih, ter tako želijo spodbujati strokovno in širšo javnost k razpravi. Raziskovalkam in raziskovalcem, predavateljicam in predavateljem ter strokovnjakinjam in strokovnjakom iz področja socialnega dela se pri prizadevanjih v sekciji pridružujejo tudi podiplomske študentke in študenti socialnega dela.

Doc. dr. Ana M. Sobočan

Doc. dr. Ana M. Sobočan

Vodja sekcije za socialno delo

Kontakt: ana.sobocan@fsd.uni-lj.si

Religiološka sekcija

Religiološka sekcija je bila ustanovljena spomladi leta 2004 z namenom vzpostaviti bolj redne in učinkovite komunikacijske kanale tako med posamezniki, ki se v Sloveniji ukvarjamo z znanstvenim preučevanjem religije, kot tudi med strokovnjaki na eni strani in zainteresirano javnostjo na drugi. Primarni cilj sekcije je redno letno srečevanje in izmenjava informacij o raziskovalnem delu in pogledov na aktualna dogajanja na religijskem področju (tako v obliki pripravljenih referatov kot tudi v obliki okroglih miz o aktualnih dogajanjih), poleg tega pa občasno prirejamo tematske dogodke ob aktualnih temah, obiskih kolegov iz tujine ipd. Sekcija je odprta za različne disciplinarne pristope, čeprav prevladuje sociologija religije, ki ima v našem okolju od religioloških disciplin tudi najdaljšo tradicijo.

Izr. prof. dr. Aleš Črnič

Izr. prof. dr. Aleš Črnič

Vodja religiološke sekcije

Kontakt: ales.crnic@fdv.uni-lj.si

Sekcija za medkulturne študije

Sekcija za medkulturne študije, delujoča v okviru Slovenskega sociološkega društva pokriva področja etničnih študij, medkulturnih odnosov, migracij in manjšinskih vprašanj, obmejnih fenomenov in pojavov medkulturnega stika, sooča se z vprašanji multikulturalizma, interkulturalizma in transkulturalizma, medkulturnega sobivanja, sožitja in medkulturnih konfliktov, prevprašuje fenomene ksenofobije, nacionalizmov, rasizmov in druge. Delovanje sekcije pokriva tako teoretični kot empirični vidik medkulturnih fenomenov, analizo politik medkulturnega sobivanja, primerov dobrih praks in komparativne študije. Delovanje Sekcije za medkulturne študije je poudarjeno usmerjeno na slovenski kulturni kontekst primerjalno z drugimi sorodnimi konteksti v Evropi in širše.

Izr. prof. dr. Mateja Sedmak

Izr. prof. dr. Mateja Sedmak

Vodja sekcije za medkulturne študije

Kontakt: mateja.sedmak@zrs.upr.si

Sekcija za sociologijo znanosti

Sekcija za sociologijo znanosti v okviru Slovenskega sociološkega društva se prizadeva za teoretsko utemeljeno in družbeno angažirano preučevanje razvoja znanosti in tehnologije. Njen cilj je spodbujati in razvijati kritično in poglobljeno znanje o družbeno-historičnih, praktično političnih in etičnih dimenzijah znanosti in tehnologije ter krepiti zavedanje o notranji in zunanji konfliktni naravi znanstvenega in tehnološkega napredka. V jedru njenega zanimanja so teme, ki zadevajo socio-kulturne vidike delovanja znanstvenih skupnosti, mehanizmov znanstvenega ocenjevanja, oblikovanja socialnih omrežij v znanosti, vpliva novih znanstvenih spoznanj na družbeni razvoj, družbenih in političnih dejavnikov, ki spodbujajo ali zavirajo napredek v znanosti, mehanizmov prenosa znanstvenih spoznanj v prakso, socioloških vidikov oblikovanja znanstvenih politik, vrednotnih razsežnosti delovanja naprednih znanosti in tehnologij, tveganj, ki so povezana z najbolj propulzivnimi področij znanosti in tehnologije, itd. Skupni imenovalec v obravnavi predhodno naštetih tematik je prizadevanje za preseganjem ozkih “sektorskih” obravnav znanosti in tehnologije, s ciljem, da pridemo do čim bolj celovite razlage in razumevanja družbenih zakonitosti razvoja znanosti in tehnologije v svetu in pri nas.

Red. prof. dr. Franc Mali

Red. prof. dr. Franc Mali

Vodja sekcije za sociologijo znanosti

Kontakt: franc.mali@fdv.uni-lj.si

Sekcija za sociologijo edukacije

Sekcija za sociologijo edukacije. (Opis kmalu.)

Red. prof. dr. Marina Tavčar Kranjc

Red. prof. dr. Marina Tavčar Kranjc

Vodja sekcije za sociologijo edukacije

Kontakt: marina.tavcar@um.si

Pedagoška sekcija

Znotraj pedagoške sekcije si prizadevamo predvsem ponuditi učiteljem sociologije vsebine, ki bi bile uporabne in koristne pri vsakodnevnem delu. Želimo opozoriti na položaj učiteljev (ne samo učiteljev sociologije) v naši družbi in prizadevali si bomo, da bi ta profesija v družbi spet uživala ugled in spoštovanje, kot ga je v svojih časih že.

Za delovanje sekcije je nujno, da se učitelji aktivno odzivajo na dane pobude, sami predlagajo vsebine in aktivnosti, ki jih zanimajo, saj le na tak način lahko pedagoška sekcija deluje, uresničuje svojo vizijo in pripomore k lažjemu in boljšemu delu učiteljev pri svojem delu.

Matjaž Poljanšek

Matjaž Poljanšek

Vodja sekcije za sociologijo edukacije

Kontakt:

Sekcija Ekonomija in družba

Analiza kapitalističnega ekonomskega sistema je pomemben del sociološke tradicije (med ostalim Webrova in Durkheimova »Sozialökonomik« ter Marxova kritična analiza kapitalizma) in ostaja prisotna v aktualnih prispevkih sociologinj in sociologov, ki prispevajo k razumevanju odnosa ekonomskega in družbenega.

Sekcija nastaja kot posledica zanimivih in odzivnih razprav na letnem srečanju slovenskega sociološkega društva leta 2014, ki je bilo organizirano pod naslovom Ekonomija in družba, ki pričajo o intenzivnem interesu – v socioloških krogih in tudi širše – za obravnavanje vprašanj, ki sodijo na področje ekonomske sociologije. Namen sekcije je uporabljati pojasnjevalne metode in referenčni okvir sociološke perspektive v poglobljeni analizi, teoretični refleksiji in razumevanju aktualnih ekonomskih pojavov in procesov. Ekonomska sociologija v zadnjih nekaj desetletjih opozarja na dominacijo (»ekonomski imperializem«) ekonomskega pojasnjevanja družbenih sprememb in na povezanost glavnega toka ekonomije in neoliberalističnih ekonomskih politik, ki gradijo na postulatih prostega trga, atomizirane družbe in svobodne konkurence. Uporaba sociološke imaginacije prispeva k razmisleku o rešitvah »zasebnih problemov« in »javnih vprašanj«. Kritična drža do navidezne nevtralnosti in družbene neumeščenosti koncepta »ekonomskega človeka« (ki naj ga ne bi označevali npr. spol, razred, starost, nacionalna pripadnost ali druge družbene okoliščine) je značilna za kritiko poenostavljenega razumevanja ekonomskega. Želimo ponuditi do glavnega toka ekonomske analize kritičen pogled in razumevanje obstoječega v luči možnega ali zaželenega.

Red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Vodja sekcije Ekonomija in družba

Kontakt: Aleksandra.Kanjuo-Mrcela@fdv.uni-lj.si

Sekcija za študije vsakdanjega življenja

Sekcija ima namen povezovati sociologe_inje, ki se raziskovalno in pedagoško ukvarjajo z vsakdanjim življenjem tako znotraj sociologije kot tudi interdisciplinarno. Sociološko preučevanje vsakdanjega življenja se umešča v prostor med mikro in makro sociologijo in se usmerja v raziskovanje družbenih vezi med subjektom, njegovim vsakdanjim okoljem in širšo družbo. Ima dolgo tradicijo, poseben razmah pa doživlja v zadnjih nekaj desetletjih, tudi v Sloveniji.
Sekcija pokriva raziskovanje različnih vidikov in fenomenov vsakdanjega življenja s poudarkom na kritični refleksiji aktualnih družbenih dogodkov in sprememb ter njihovih implikacij za vsakdanje življenje.
Cilj sekcije je spodbujati sodelovanje raziskovalk_cev s področja vsakdanjega življenja v Sloveniji in v mednarodni skupnosti v obliki izmenjave informacij na letnih srečanjih, odzivanja na aktualne družbene dogodke in probleme na organiziranih javnih dogodkih (okrogle mize, predstavitve izdanih del in raziskovalnih rezultatov), raziskovalnega povezovanja ipd.

Red. prof. dr. Alenka Švab

Red. prof. dr. Alenka Švab

Vodja Sekcije za študije vsakdanjega življenja

Kontakt: alenka.svab@fdv.uni-lj.si

Metodološka sekcija

Sekcija se ukvarja z metodološkimi problemi sociološkega (in nasploh družboslovnega) raziskovanja. Sekcija povezuje sociologe in sociologinje ter tudi druge družboslovce(-ke), ki se raziskovalno in pedagoško ukvarjajo s problematiko metod raziskovanja v sociologiji in tudi drugih sorodnih družboslovnih disciplinah. Ker pa ne želimo, da bi bilo ukvarjanje z raziskovalnimi metodami samo sebi namen, želimo delo sekcije odpirati navzven, in sicer predvsem s seznanjanjem vseh zainteresiranih (empiričnih) sociologov(-inj) o razvoju na področju družboslovne metodologije ter tudi z njihovim vključevanjem v aktivnosti sekcije.

Pomemben cilj delovanja sekcije je tudi v tem, da se z izmenjavo izkušenj in informacij o različnih vrstah raziskovalnih metod in pristopov poskuša preseči še vedno prisotno delitev (in nerazumevanje) med »kvalitativci« in »kvantitativci«. To pomeni, da želimo v okviru sekcije obravnavati metodološke probleme tako kvantitativnega kot kvalitativnega raziskovanja in še posebej problematiko t. i. »združevanja« metod.

Delo v okviru sekcije naj bi spodbujalo sodelovanje raziskovalk in raziskovalcev predvsem tako, da bi jim omogočilo izmenjavo informacij o novostih na mednarodni ravni kot v Sloveniji tako na srečanjih sekcije v okviru letnih socioloških srečanj, kot tudi na posebej organiziranih dogodkih.

Izr. prof. dr. Mitja Hafner Fink

Izr. prof. dr. Mitja Hafner Fink

Vodja Metodološke sekcije

Kontakt: mitja.hafner-fink@guest.arnes.si

Terminološka sekcija

Na podlagi spoznanja, da »izjemno dinamičen razvoj sociologije nasploh in zlasti v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji vedno bolj zahteva tudi razvijanje in usklajevanje slovenskega sociološkega izrazja«, je bila na pobudo M. Jogan 27. oktobra 2001 na sociološkem srečanju v Portorožu ustanovljena ta sekcija. Ob ključni nalogi (dopolnjevati in bogatiti, posodabljati in razvijati slovensko sociološko izrazje glede na širjenje in poglabljanje sociološkega raziskovanja) je bilo tudi poudarjeno, da so za to odgovorni »nosilci stroke na Slovenskem (oziroma slovensko pisoči/e sociologi/nje). Te odgovornosti ne more zmanjšati (ali celo odpraviti) obstoječi model za napredovanje v akademski karieri, ki daje prednost objavam znanstvenih del v tujih jezikih.«

Kljub prizadevanjem predsednice in nekaj podobno »ciljno usmerjenih« članovm in članic društva, je po enajstih letih obstoja zanimanje za delo na najmanjši stopnji, potreba po delovanju te sekcije pa je več kot očitna. Na to je opozorila tudi okrogla miza »Prekarna« vloga sociologije kot razumevajoče discipline (26.5.2011 na Filozofski fakulteti v Ljubljani), na kateri je bilo med drugim poudarjeno, da mora sociologija »razpolagati tudi z ustreznim pojmovnim aparatom, ki ne zamejuje razumevanja na nosilce znanstvenega delovanja na ozkih posebnih področjih (ki torej ni »delana« po scientističnem vzorcu),…da bi lahko opravljala svojo spoznavno in pojasnjevalno ter končno tudi svetovalno vlogo v širšem družbenem okolju«. Med ovirami za širšo uporabo sociološkega znanja je bila posebej omenjena prevladujoča anglizacija (uporaba angleških pojmov brez iskanja in navajanja ustreznic v slovenščini, angloslovensko pojmi).

V prihodnje bi bilo potrebno na različne načine krepiti prizadevanja za razumljivo sociologijo v slovenskem jezikovnem prostoru (npr. z recenzijami besedil pred objavo, s sodelovanjem med sociološko raziskujočimi na različnih področjih ob iskanju ustreznih pojmov, s preverjanjem razumljivosti socioloških razlag v izobraževanju zlasti na univerzitetni ravni, itd.). Uresničevanje (za naše potrebe prilagojenega) gesla »misli globalno, deluj jezikovno lokalno« lahko zelo olajša običajno elektronsko sporazumevanje.

Red. prof. dr. Maca Jogan

Red. prof. dr. Maca Jogan

Vodja terminološke sekcije

Kontakt: maca.jogan@fdv.uni-lj.si