Vabilo na predstavitev knjige Sociološke osti od božiča do velike noči

Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice,

vljudno vas vabimo na pogovor o knjigi Sociološke osti od božiča do velike noči avtorja dr. Marjana Smrketa. Pogovor bo v sredo, 10. aprila 2019, ob 16. uri v Trubarjevi hiši literature.

O knjigi bodo spregovorili avtor Marjan Smrke, sourednik zbirke OST (Založba FDV) Anton Kramberger in recenzent Samo Uhan.

Monografija ugledenega slovenskega sociologa religije in primerjalnega religiologa Marjana Smrketa z naslovom Sociološke osti od božiča do velike noči (2018) prinaša trideset poljudnoznanstvenih esejev o religiji, cerkvah, svetem, moči in mimikriji iz zadnjega desetletja. Avtor jih je napisal iz lastne nuje po odzivanju na aktualne zunanje dogodke, s težnjo, da določene dogodke ali pojave, povezane z religijo, predstavi še v nekoliko drugačni luči in da s tem zadosti okusu in razumu.

Več si lahko preberete v pripetem vabilu.

 

Vabljene_i!

Vabilo na srečanje Sekcije sociologija časa “O (ne)povezovanju raznovrstnosti v znanosti in družbi”

Spoštovani kolegi in kolegice ter prijatelji in prijateljice Sekcije sociologija časa,

vabimo vas na srečanje Sekcije sociologija časa, ki bo v torek, 26. 3. 2019, s pričetkom  ob 15.00 uri v sejni sobi SAZU, Novi trg 3, Ljubljana. Tema srečanja je “O (ne)povezovanju raznovrstnosti v znanosti in družbi”. Poudarek bo na kritičnih (samo)refleksijah ob zborniku “Kakšna sociologija? Za kakšno družbo?”. Moderator srečanja bo Zdravko Mlinar. Tukaj je nekaj njegovih  izhodišč za obravnavano tematiko.

Uvodne prispevke pa bodo predstavili Frane Adam, Matjaž Hanžek, Sonja Kump, Stojan Sorčan.

Srečanje bo trajalo predvidoma do 18.00 ure. Zaradi lažje organizacije ste naprošeni, da potrdite svojo (ne) udeležbo na naslov aleksandra.hoivik@gmal.com.

Veseli bomo vašega odziva in sodelovanja.

Prijazen pozdrav.

 

Majda Pahor, predsednica sekcije

Prva terminološka delavnica na temo razumevanja in uporabe pojma “diskriminacija”

Na srečanju terminološke sekcije v Piranu (19. oktober 2018) je bil, na pobudo vodje urada Zagovornika načela enakosti (univ. dipl. sociologa, Mihe Lobnika), sprejet sklep o izvedbi razprave o pojmu »diskriminacija«.

Sklep je bil uresničen v obliki prve terminološke delavnice, ki je potekala pod naslovom Razumevanje in uporaba pojma »diskriminacija« v prostorih Zagovornika načela enakosti (Železna cesta 16, Ljubljana), v torek, 19. 3. 2019, od 18.00 do 19.40.

Po uvodnem pozdravu predsednice sekcije (M. Jogan) je predstojnik urada Zagovornika enakosti (Miha Lobnik) predstavil ključne značilnosti in pristojnosti vloge zagovornika, pri čemer se je oprl zlasti na Zakon o varstvu pred diskriminacijo (UL RS, 9. 5. 2016), ki določa in zamejuje dejavnost zagovorništva. Navzoče je seznanil tudi z obrazcem za prijavljanje domnevno diskriminacijskih praks (»Predlog za obravnavo diskriminacije«) in z zloženko za ozaveščanje širše javnosti (Ste diskriminirani? Pokličite nas na 080 8180).

V nadaljevanju je M. Jogan predstavila nekaj socioloških opredelitev diskriminacije in slovenski ustreznici po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (zapostavljanje, priznavanje manjših pravic). V razpravi, v kateri so poleg uvodničarja_ke sodelovali_e sodelujoči zagovornika (Neža Kogovšek Šalamon, Samo Novak, Nika Kovač), predstavnica MDDSZEM (Jasna Jeram)  in pripadniki_ce SSD (Rok Smrdelj, Jelena Aleksić), so bili posebej izpostavljeni nekateri vidiki, kot so: potreba po natančnem poznavanju meja diskriminatornih praks, kar omogoča izključevanje različnih drugih oblik neenake obravnave posameznih oseb ali skupin; vloga tradicionalnih kulturnih vzorcev, ki prispevajo k ohranjanju (ne vedno namernih) diskriminatornih odnosov in/ali delovanj; v sporočanju o praktičnem odločanju glede vsebnosti ali odsotnosti diskriminacije je priporočljiva uporaba pojmov, ki niso (po sebi) tako obremenjeni z negativnim (so)pomenom, kot je »diskriminacija«, npr. pozitivni ukrepi; v presoji o vsebnosti diskriminacije pri posameznih primerih je potrebno upoštevati hkratno učinkovanje različnih dejavnikov (diskriminatornih bremen, uteži) in to upoštevati tudi pri raziskovanju (z uporabo presečiščnega, intersekcijskega pristopa);  očitna je potreba po ozaveščanju najširše javnosti (preko izobraževanja, medijske dejavnosti, civilno-družbenih mrež, itd.), zlasti pa ključnih odločevalcev_k (na vseh ravneh) o politikah, ki usmerjajo vsakdanje življenje na vseh področjih; h krepitvi prizadevanj za odpravljanje raznolikih neenakih možnosti  sodi tudi sodelovanje različnih (zlasti družboslovnih) strok s pristojnim zagovornikom.  

Za konec: prva terminološka delavnica je nedvomno utrdila prepričanje, da lahko s skupnimi močmi spodbudimo in obogatimo različne vidike kompleksnih prizadevanj za zmanjševanje diskriminacije in zagotavljanje enakih možnosti za vse.

Maca Jogan,  predsednica Terminološke sekcije SSD

         

Preminil je sociolog prof. dr. Jan Makarovič

Sporočamo žalostno vest, da je v 84. letu starosti umrl dr. Jan Makarovič, diplomirani psiholog in filozof ter doktor sociologije, upokojeni profesor Fakultete za družbene vede in član Slovenskega sociološkega društva.

Prof. dr. Jan Makarovič leta 1959 je diplomiral iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot psiholog je bil zaposlen na Zavodu za zaposlovanje v Kranju in nato v Ljubljani. Bil je prvi poklicni svetovalec za akademske poklice v Sloveniji. Razvil je Slovenski sistem odkrivanja in štipendiranja nadarjenih otrok, znan kot Zoisove štipendije, ki se je izvajal od 1986 do 2007 in je bil tudi rezultat empirične raziskave, v kateri je dr. Makarovič prek tisoč učencev spremljal od 1975, ko so zaključili zadnji razred osnovne šole, pa do njihovega poklica. Z raziskavo je 1982 doktoriral iz sociologije pri prof. dr. Zdravku Mlinarju; izsledki so izšli tudi v monografski obliki. Preučeval je kreativnost otrok, poklicno odločanje, osebni razvoj, družbeno neenakost ter realizacijo intelektualnih potencialov kot poseben vidik samoaktualizacije posameznika ter zasnoval izvirno teorijo človekove ustvarjalnosti in razvoja, ki jo je ražiril še na splošnejšo raven. Od leta 1971 do 1999, ko se je upokojil, je na FSPN (kot redni profesor od 1989) oz. pozneje Fakulteti za družbene vede utemeljil predmete sociologija mladine, sociologija ustvarjalnosti in antropologija spolov, nato nadaljeval predavateljsko pot na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze v Novi Gorici. Tudi po upokojitvi je aktivno sodeloval v sodobni sociološki produkciji, nenazadnje tudi s prispevkom Generacijski in družbeni ritmi – nauk leta 1968 na minulem sociološkem srečanju v Piranu.

Prof. dr. Jan Makarovič se je v svojih dvajsetih objavljenih in dveh še ne objavljenih knjižnih delih posvečal predvsem vprašanjem logike družbenega razvoja v kar najširšem prostorskem in časovnem okviru ter s posebnim ozirom na specifične probleme slovenstva. V razpravi Avantura sveta, kot sintezi svojih prizadevanj, je to tematiko še razširil in zajel razvoj sveta kot celote, od Velikega poka naprej.

Velja za enega od pionirjev slovenskega poklicnega usmerjanja, utemeljitelja sociologije mladine ter sociologije in antropologije ustvarjalnosti na Slovenskem. S svojim delom je pustil velik pečat na področju sociologije in psihologije.

 

Družini prof. dr. Jana Makaroviča izrekamo globoko sožalje.