POMEMBNO! Sprememba izvedbe sociološkega srečanja 2020

DRUŽBENE NEENAKOSTI IN POLITIKA

6. – 7. november 2020

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,

na 5. redni seji predsedstva Slovenskega sociološkega društva smo v luči pandemije koronavirusne bolezni covid-19 določili način izvedbe letošnjega sociološkega srečanja z naslovom Družbene neenakosti in politika. Glede na hitrost širjenja virusa ter aktualne in pričakovane ukrepe za zajeitev le-tega je predsedstvo dopolnilo načrt izvedbe na sledeč način:

  1. Izvedba srečanja bo v celoti – tako sekcije, kakor tudi društveni in plenarni dogodki – potekala na daljavo preko aplikacije Zoom.

Glede na novi način izvedbe bo društvo v sodelovanju z vodji sekcij ter moderatorji okroglih miz pripravilo navodila za uporabo aplikacije Zoom.

Zaradi sprememb v načinu izvedbe srečanja, je predsedstvo sprejelo tudi naslednje odločitve:

  • Za vse tiste, ki ne boste aktivno vključeni v izvedbo srečanja (t.j. ne boste imeli predstavitve na srečanju ali objave v zborniku) velja, da kotizacije letos ni. Povezave do različnih sekcij bodo objavljene in ažurno posodobljene na društveni spleti strani: www.sociolosko-drustvo.si, ter poslane na vaš e-mail naslov, ki ga boste navedli ob prijavi. Ob tem bi vse člane in članice prosili, da pred srečanjem ponovno preverijo, ali imajo poravnano članarino. To lahko storijo s sporočilom tajništvu društva na: tajnistvo@sociolosko-drustvo.si
  • Pogoj za objavo prispevka v zborniku IN predstavitev na srečanju je poravnana članarina ali plačana kotizacija za nečlane društva. Višina kotizacije znaša 30 EUR. Poravnati članarino ali plačati kotizacijo so dolžni_e vsi avtorji_ice prispevka ne glede na to, kdo ga predstavlja na samem srečanju.

Letošnja kotizacija vključuje možnost objave in predstavitve prispevka na sociološkem srečanju ter prejetje fizične oblike zbornika. Kotizacijo morajo poravnati le tisti avtorji in avtorice, ki bodo na srečanju predstavljali_e prispevke.

 

Prijava na srečanje

  1. Poslušalci in poslušalke

Četudi bo srečanje v večini potekalo na daljavo, vas prosimo, da se nanj prijavite preko spletnega obrazca. V njem označite, ali želite prejeti tiskano verzijo zbornika prispevkov.

Na email naslov, ki ga boste navedli, vam bomo posredovali povezave do sekcij. Prijave zbiramo do nedelje, 25. oktobra 2020.

  1. Avtorji in avtorice

Na srečanje se prijavite preko spletnega obrazca na spletni strani društva. V njem označite, ali želite prejeti tiskano verzijo zbornika prispevkov ter način plačila – s poravnano članarino ali plačano kotizacijo.

Na email naslov, ki ga boste navedli, vam bomo posredovali povezave do sekcij. Prijave zbiramo do nedelje, 25. oktobra 2020.

Članstvo v Slovenskem sociološkem društvu

Vse tiste, ki še niste včlanjeni v Slovensko sociološko društvo, pa bi to želeli storiti še pred srečanjem, izpolnite obrazec za včlanitev na spletni strani društva in plačajte ustrezen znesek višine članarine.

Članstvo v Slovenskem sociološkem društvu vam prinaša:

  • Povezanost s svojo profesionalno skupino, npr. s sociologi/sociologinjami s podobnimi profesionalnimi izkušnjami.
  • Redno obveščanje o aktivnostih društva in njegovih sekcij in možnost sodelovanja v teh aktivnostih.
  • Letno slovensko sociološko srečanje
  • Prejemanje revije Družboslovne razprave

Letna članarina je odvisna od vašega dohodka in znaša:

20 evrov – podiplomski študenti, novi diplomanti (prvo leto) in nezaposleni
30 evrov – upokojeni člani
50 evrov – mesečni neto dohodek do 1500 evrov
70 evrov – mesečni dohodek nad 1500 evrov
*članarina je za dodiplomske študente in študentke brezplačna

Podatki o računu:

  • (IBAN): SI56 0203 1001 1253 168;
  • BIC banke: LJBASI2X.
  • Prejemnik: Slovensko sociološko društvo, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana,
  • Referenca za članarino: SI00 2020-101,
  • Referenca za kotizacijo SI00 2020-200
  • Namen plačila: Članarina 2020 (ali članarina 2020-2022) ALI Srečanje 2020 ter navedite vaš priimek in ime.
  • Koda namena: OTHR.

 

V naprej se vam zahvaljujemo za vaše razumevanje in potrpljenje v luči mnogoterih nepredvidljivosti, s katerimi se soočamo ob letošnji organizaciji srečanja. V predsedstvu si bomo prizadevali, da vsaj del srečanja izvedemo v živo, saj verjamemo, da je namen sociološkega srečanja prav to – druženje kolegov in kolegic. Kljub temu pa si kot prioriteto štejemo zagotoviti varno okolje predstavitev in druženja. Temu primerno bomo morda primorani dele navodil in informacij naknadno spreminjati.

Intervju s prof. dr. Kanjuo Mrčela: Družba se ne spreminja čez noč

Vabimo vas k poslušanju intervjuja z nekdanjo predsednico Slovenskega sociološkega društva dr. Alenskandro Kanjuo Mrčela.

“Nenadne spremembe, ki so šoki za sisteme, v principu ne morejo spremeniti utečenih, dolgo obstoječih sistemov. Dajejo nam čas, prostor, trenutek in spodbudo za premislek, kaj bi se lahko zgodilo, a ne naredijo tega težkega dela namesto nas. Spremembo lahko nakažejo, a za spremembe, tako dobre kot slabe, potrebujemo veliko časa. Družba se ne spreminja čez noč.”

Celoten intervju, ki je bil predvajan na radiu Val 202, najdete tu.

Poročilo s seje predsedstva ESA

 

14. in 15. maja letos je potekala 2. seja predsedstva Evropskega sociološkega združenja (ESA) v tem mandatu, ki se je je kot članica predsedstva ESA udeležila tudi dr. Milica Antić Gaber, članica SSD. V nadaljevanju izpostavljamo najpomembnejša sporočila s seje, ki jih prijazno pripravila.

  1. Konferenca 2021 v Barceloni

Priprave tečejo dalje ob upoštevanju možnosti, da ne bomo mogli (iz različnih razlogov) konference izvesti v živo. Razmišlja se o hibridnem modelu konference ob »v živo« tudi »on-line«. Tematiko se bo razširilo tudi na vprašanja življenja v/po pandemiji – New Normal Life in Europe; Manuel Castells je eden od potrjenih glavnih gostov.

  1. Sekcije ESA

Večina konferenc raziskovalnih mrež (RN) je bilo iz jeseni prestavljenih na pomlad; nekaj jih bo izvedeno on-line; nekaj (manjšina) jih je odpovedano.

  1. ESA PhD Summer School – Ljubljana

Doktorska poletna šola 2020 (ESA PhD SS), ki naj bi bila 19. – 20. septembra v Ljubljani ni odpovedana; pogovarjamo se o možnosti hibridne izvedbe: tisti, ki bodo lahko prišli bodo sodelovali v živo, drugi »on-line«. V začetku junija bodo tisti, ki so aplicirali za sodelovanje obveščeni o izbiri.

  1. European Sociologist

Kmalu bo izšla posebna številka European Sociologist s teksti na temo pandemije.

  1. Spletna stran ESA

Na spletni strani ESA se pripravlja posebna rubrika – SWAPSHOP s prispevki, ki bodo v pomoč pri študiju sociologije in FORUM, ki bo odprl možnost za diskusijske prispevke. Vabljeni k objavljanju!

 

Najava sociološkega srečanja 2020: Družbene neenakosti in politika

DRUŽBENE NEENAKOSTI IN POLITIKA

BLED, 5. – 7. NOVEMBER 2020

Spoštovane članice in člani Slovenskega sociološkega društva,

vodstvo društva – predsednica in člani_ce predsedstva – vsako leto izberemo naslovno temo letnega srečanja, okoli katere se osredotoča delo na sekcijah, okroglih mizah in panelih. Naslovne teme izbiramo tako, da z njimi zajamemo širok spekter vsebinskih interesov in perspektiv naših članov in članic in hkrati ostajamo zvesti tesni povezanosti sociologije z aktualnim družbenim dogajanjem, saj sociologi_nje slovenski prostor bogatimo s kakovostno družboslovno analizo, pomagamo pri identifikaciji in intepretaciji družbenih problemov ter pri iskanju in oblikovanju ustreznih odgovorov nanje.

V jubilejnem letu 2020, ko praznujemo 55. obletnico delovanja društva, smo izbrali temo “Družbene neenakosti in politika”, ki jo bomo dopolnili s plenarno okroglo o vplivu epidemije bolezni Covid-19 na družbeno dinamiko. V nadaljevanju vam na kratko predstavljamo naš pogled na izbrano temo in vas vabimo, da s svojo prisotnostjo in prispevkom pomagate oblikovati in izvesti letošnje srečanje Slovenskega sociološkega društva.

Družbene neenakosti in politika

Rast ekonomskih neenakosti v dohodkih in bogastvu v zadnjih štirih desetletjih predstavlja enega ključnih razvojnih izzivov zahodnih, post-industrijskih družb. Tematika neenakosti je predmet številnih javnih in akademskih razprav, kjer avtorji_ice povezujejo aktualne pretrese v političnem življenju s spremenjenim režimom neenakosti. Akademska razprava se odvija znotraj širokega interdisciplinarnega okvira, v katerem družboslovne vede, med njimi sociologija, ekonomija in politične vede, razvijajo nove analitične pristope, ki temeljijo na analizi velikih podatkov, in se hkrati vračajo h klasičnemu konceptualnemu aparatu družbenih razredov in kapitala.

Globalizacija, tehnološki razvoj in spremembe na trgu delovne sile so ekonomski dejavniki, ki se najpogosteje navajajo med razlogi za povečevanja neenakosti v razvitih državah. V njih po mnenju nekaterih prihaja do vse bolj izrazite konsolidacije družbenih razkolov, ko se ekonomski položaji sistematično povezujejo z razlikami v dostopu do političnih virov, vrednot in stališč ter življenjskih stilov. S tem so povezana tudi vprašanja intersekcionalnosti, enakosti priložnosti, medgeneracijskega prenosa premoženja in povečevanja percipirane in dejanske socialne distance skozi zapiranje socialnih omrežij in prostorsko segregacijo.  

Kljub izpostavljenosti enotnim ekonomskim procesom so razlike med državami, ko gre za trend rasti neenakosti, velike: države Evropske unije so v primerjavi z Rusijo, Kitajsko, ZDA in Indijo v istem časovnem obdobju zabeležile najmanjši porast neenakosti. Do razlik prihaja tudi med državami znotraj evropskega prostora in še ožje znotraj skupine tranzicijskih držav, kar priča o pomembni vlogi političnih dejavnikov, politik in političnih ideologij, ki usmerjajo in omejujejo ekonomske procese in blažijo njihove posledice. Pomembno se je spremenil pogled na državo blaginje, kar je vodilo v reforme na področju davčnih in socialnih politik ter politik trga dela, ki so šibile pomen države na področju zmanjševanja neenakosti proizvedenih na trgu dela. V ozadju takšne transformacije države blaginje se je vseskozi spreminjal tudi odnos državljanov in državljank do vprašanj, ki sodijo na področje moralne filozofije kot so pravičnost, svoboda, solidarnost, tekmovalnost in meritokracija. Tradicionalna liberalna prepričanja v dohodkovno redistribucijo in davčno pravičnost so nadomestile teorije, ki opravičujejo nižanje davkov in koncentracijo bogastva. Povečevanje vrednosti za delničarje je postalo glavno vodilo korporativnega upravljanja.

Politična moč je zaradi sprememb v družbeni strukturi vse bolj koncentrirana v rokah višjega sloja in se izvaja v njegovo korist, kar je transformiralo politični konflikt in v nekaterih državah sprožilo množične proteste, v drugih pa na oblast pripeljalo “nove” politične elite, ki mobilizirajo volilce ob spretni uporabi digitalnih medijev in na vsebinski platformi o odtujeni politiki. Če privzamemo, da so generacije proizvod specifičnih zgodovinskih pogojev in dogodkov, zaradi katerih te svet vidijo in razlagajo na sebi lasten način, je pričakovati, da so tudi generacijski odzivi na problematiko neenakosti različni, da generacije uporabljajo različne repertoarje politične akcije in zasledujejo različne politične utopistike. Pri tem ne smemo pozabiti, da so politične spremembe, ki smo jim priča, posledice tako dolgotrajnih procesov rasti neenakosti kot tudi izrednih dogodkov in kriz, na primer velike finančne in gospodarske krize v prejšnjem desetletju in aktualneb epidemije bolezni Covid-19. Kako se neenakost odraža na zmožnosti različnih družbenih skupin, da se soočijo z novim zdravstvenim tveganjem, v kolikšni meri  sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije diskriminirajo med različnimi skupinami in kako bodo ekonomske posledice epidemije vplivale na ekonomsko neenakost, bodo nedvomno ene osrednjih tem sociološkega raziskovanja v prihodnjih letih. 

Vabljeni govorec na letošnjem srečanju bo prof. Mike Savage z oddelka za sociologijo na London School of Economics. Prof. Savage je avtor večjega števila del s področja neenakosti in direktor Atlantic Fellows Programme, največjega globalnega programa, ki povezuje raziskovalce_ke, oblikovalce_ke politik in aktiviste_ke, ki se pri svojem delu ukvarjajo z vprašanji družbenih neenakosti.

Plenarni govorec sociološkega srečanja 2020

Spoštovane članice, spoštovani člani, verjamemo, da smo v zgornjem predlogu navedli veliko iztočnic za pripravo prispevkov znotraj širšega tematskega področja družbene neenakosti in politike. Želimo si, da bi na letnem srečanju Slovenskega sociološkega društva globalno razpravo uspešno obogatili s spoznanji slovenske sociologije.

Navodila v zvezi s prijavo prispevkov in okroglih miz na sociološko srečanje 2020 so dostopna tukaj.

Hajdeja Iglič

Predsednica Slovenskega sociološkega društva

Zapisnik okrogle mize Družboslovje in humanistika na Univerzi v Ljubljani

V celoti objavljamo zapisnik okrogle mize “Družboslovje in humanistika na Univerzi v Ljubljani“, ki jo je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sklopu letnega srečanja na Bledu.

Na okrogli mizi, ki jo je moderirala tedanja predsednica društva red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, so sodeloveli_e:

  • red. prof. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT,
  • red. prof. dr. Matjaž Krajnc, prorektor Univerze v Ljubljani,
  • Ana Kučan, krajinska arhitektka,
  • red. prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani,
  • dr. Ana Plemenitaš.

SSD – Zapisnik Plenarne okrogla mize ob 100. obletnice UL