Sociološki podkast

Z letom 2023 smo v Slovenskem sociološkem društvu pričeli snemati svoj podkast, imenovan Sociološki podkast. Ta zajema tri oblike epizod: prvič, posnetki okroglih miz, ki jih organiziramo v društvu; drugič, t.i. “V gosteh” epizode, v katerih z vami delimo posnetke panel in okroglih miz, ki jih ne organizira društva, vendar njih vsebina pritiče družboslovju in sociologiji; ter tretjič, “Osebno”, v katerih posnamemo pogovor s slovenskim_o sociologom_injo.

Podkast je na voljo na tej povezavi ali pri vašem najljubšem ponudniku podkastov.

 

Mostovi namesto ograj: Okrogla miza o priseljevanju in vključevanju priseljenk in priseljencev

Tokratni podkast v gosteh smo posneli v Gledališču Koper, kjer so kolegice in kolegi z Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper pripravili pogovor o izzivih priseljevanja in vključevanja priseljenk in priseljencev v slovensko družbo. Pogovor je bil organiziran v okviru cikla dogodkov SPOZNAJ – Sproščeni pogovori o znanosti.

Na pogovoru so sodelovali:

Anica Mikuš Kos, dr. med., otroška psihiatrinja in predsednica Slovenske filantropije,
dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo,
Goran Lukić, soustanovitelj in vodja Delavske svetovalnice,
dr. Mateja Sedmak, predstojnica Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper.

Razpravo je povezovala asist. Lucija Dežan.

Pogovor ob knjigi: Judith Butler and Politics

V tokratnem sociološkem podkastu je dr. Adriana Zaharijević z Inštituta za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu spregovorila o svoji knjigi “Judith Butler and Politics”, ki je izšla leta 2023 pri založbi Edinburgh University Press. Z avtorico se je pogovarjala dr. Nina Perger.

Pogovor ob knjigi: Pol kmet, pol proletarec

V tokratnem sociološkem podkastu je dr. Lev Centrih spregovoril o svoji knjigi “Pol kmet, pol proletarec”, ki jo je skupaj z dr. Polono Sitar izdal pri Založbi Univerze na Primorskem. Z avtorjem se je pogovarjala dr. Majda Černič Istenič.

Osebno: Tanja Rener

V Sociološkem podkastu »Osebno« je tokrat gostovala zasl. prof. dr. Tanja Rener s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Tanja Rener je v pogovoru za Sociološki podkast spregovorila o tem, kako so njeni starši pomembno vplivali na njeno študijsko pot in zakaj je bil profesor v raztrganih kavbojkah pika na i odločitvi, da se vpiše na študij sociologije. Govorila je tudi o prihodnosti sociologije, ki lahko preživi le kot kritična in javna sociologija, ki išče alternative, ter o svojem raziskovalnem in aktivističnem udejstvovanju. V pogovoru je razkrila tudi, zakaj jo zanikanje feminizma v politiki ne preseneča več ter zakaj Američanom privošči zmago Trumpa.

V pogovoru boste slišali tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

S Tanjo Rener se je pogovarjal Roman Kuhar.

Pogovor ob knjigi: Datafication of Public Opinion and the Public Sphere

V tokratnem sociološkem podkastu je akad. prof. dr. Slavko Splichal spregovoril o svoji knjigi »Datafication of Public Opinion and the Public Sphere«. Z avtorjem se je pogovarjal dr. Jernej Kaluža.

Okrogla miza: Starostna revščina v Sloveniji

Slovensko sociološko društvo je v sodelovanju z Zavodom OPRO organiziralo okroglo mizo z naslovom Starostna revščina v Sloveniji: Odgovornost posameznika ali družbeni problem?

Na okrogli mizi so sodelovale:

  • Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo UL;

  • Majda Černič Istenič z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU;

  • Barbara Lužar s Slovenske filantropije. 

Okroglo mizo je moderiral dr. Otto Gerdina.

 

Pogovor ob knjigi: Trans(spol)nost - Arheologija trans/vednosti

V tokratnem sociološkem podkastu smo govorili o knjigi “Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti.” Vlado Kotnik je knjigo izdala pri založbi Krtina, z avtorico pa se je pogovarjal Roman Kuhar.

V času, ko diskurzi in prakse, povezani s spoli in delanjem spolov, vse intenzivneje zavzemajo svoj prostor v širši družbi, se zdi, da znanstvene tematizacije pojava transspolnosti v slovenskem prostoru nekoliko zaostajajo, vsaj v primerjavi z mednarodno znanstveno produkcijo. Temu se zoperstavlja delo »Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti«, ki prinaša enega izmed prvih izjemno obsežnih vpogledov v trans(spol)nost. Delo, ki sestoji iz štirih obsežnejših vsebinskih sklopov – trans vednosti, trans zgodovin, trans teorij in trans medijev –, v osnovi zasleduje podrobnejši popis družbenozgodovinskih praks tematiziranja in konstituiranja pojava transspolnosti v različnih registrih.

Pogovor ob knjigi: Na dvorišču poganov - Katoliška Cerkev in družbeno zlo

Slovensko sociološko društvo je v sodelovanju s Pritličjem organiziralo pogovor ob knjigi “Na dvorišču poganov: Katoliška cerkev in družbeno zlo”, ki jo je letos pri Založbi FDV izdala zaslužna profesorica dr. Maca Jogan. 

Z avtorico knjige se je pogovarjala dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete.

Okrogla miza: Staranje prebivalstva in dolgotrajna oskrba

Uvodna okrogla miza letošnjega srečanja Slovenskega sociološkega društva je bila organizirana na temo staranja prebivalstva in dolgotrajne oskrbe.

Na okrogli mizi so sodelovali:

  • Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost;

  • Tilen Božič, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance;

  • Lidija Jerkič, predsednica ZSSS;

  • Vanda Hlaj, koordinatorka programa Starejši za starejše.

Okroglo mizo, ki jo je povezoval Otto Gerdina, smo organizirali v sodelovanju med Sekcijo za sociologijo časa SSD in Zavodom OPRO.

 

Osebno: Miran Lavrič

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gost sociolog Miran Lavrič, redni profesor na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru.

Miran Lavrič je v pogovoru za Sociološki podkast spregovoril o tem, kako je od »ruralnega punkerja« in prve službe v marketingu postal redni profesor za sociologijo in se vmes spogledoval še z novodobništvom. Opozarja tudi na prepogosto prakso »govorjenja na pamet« v imenu znanosti ter pojasnjuje nekatere odmevne ugotovitve iz svojih raziskav o mladih v Sloveniji.

V pogovoru je razkril tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Miranom Lavričem se je pogovarjal Roman Kuhar.

 

V gosteh: Feminizem in reproduktivne pravice

Na okrogli mizi, ki je bila organizirana v okviru raziskovalnega projekta FIERCE, je bilo v ospredje postavljeno vprašanje spolnih in reproduktivnih pravic. Že nekaj desetletij smo priča vse večjim težnjam po njihovem omejevanju. Ubranitev 55. člena ustave, ki opredeljuje pravico do abortusa, predstavlja ključni povezovalni moment raznolikih feminističnih prizadevanj v 90-ih letih.

Porast sodobnih anti-feminističnih gibanj v Sloveniji in širše na drugi strani daje zagon množičnim protestom proti pravici do abortusa, istanbulski konvenciji, omejevanju spolne vzgoje v javnem izobraževalnem sistemu, ki nas opozarjajo na nesamoumevnost že izbojevanih pravic.

Okroglo mizo je z uvodnim nagovorom otvorila dr. Mojca Pajnik, na pogovoru pa so sodelovale dr. Metka Mencin (FDV), Tea Hvala (sociologinja) in Tija Jakič (Inštitut 8. marec). Pogovor je povezoval dr. Roman Kuhar.

 

Osebno: Maca Jogan

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Maca Jogan, zaslužna profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede UL.

V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako je potekal študij sociologije na Filozofski fakulteti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kako se je kot znanstvenica spoprijemala z dvojnimi spolnimi merili v akademskem svetu, zakaj je svoj prvi dan v službi preživela v solzah, kako se je uprla funkcionalistični razlagi družbe in zakaj svoj današnji položaj na fakulteti razume kot priužitkarski status. Spregovorila je tudi o svoji življenjski izkušnji rojstva v nemškem taborišču in prebrala nekaj svojih pesmi. V pogovoru je razkrila, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Maco Jogan se je pogovarjal Roman Kuhar.

 

Pogovor ob knjigi: Kapitalizem za realiste

Tokratni sociološki podkast smo posneli na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se ob knjigi doc. dr. Tiborja Rutarja »Kapitalizem za realiste« (Capitalism for realists: Virtues and Vices of the Modern Economy), ki je lansko leto izšla pri založbi Routledge. O knjigi sta razpravljala izr. prof. dr. Miran Lavrič (FF UM) in doc. dr. Marko Hočevar (FDV UL), pogovor pa je povezovala Vanesa Korže.

Kaj sploh je (neoliberalni) kapitalizem in kako uničujoč je za življenja navadnih ljudi? Kako silovito naraščajo neenakosti v svetu in kako vplivajo na družbeno
dobrobit? Kakšen je odnos med kapitalizmom in katastrofalnimi podnebnimi spremembami? Ali globalizacija omogoča razvoj revnih držav ali ga dodatnozavira? Knjiga ponuja poglobljene in večplastne odgovor na ta akutna in aktualna vprašanja – vprašanja, ki so jih z različnih vidikov in perspektiv
osvetljili sodelujoči na dogodku.

Okroglo mizo so organizirali Oddelek za sociologijo FF UM, Študentski svet in Tutorji FF UM in Slovensko sociološko društvo.

 

Pogovor ob knjigi: Upodatkovljena otroštva (Datafied Childhoods)

Otroški voziček, ki ga uravnava pametni telefon? Aplikacija, ki staršem pove, kako biti starš? Pametne tehnologije, ki nadzorujejo vsak del družinskega življenja? To je realnost sodobnega otroštva in praks starševanja. V podkastu Slovenskega sociološkega društva smo tokrat gostili estonsko sociologinjo Andro Siibak, soavtorico knjige Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children’s Lives, ki opisuje odraščanje v upodatkovljenem vsakdanu.

Andra Siibak s soavtorico Giovanne Mascheroni v knjigi pojasnjuje, kako digitalni mediji in z internetom povezane naprave, kot so denimo igrače in pametni zvočniki, oblikujejo kontekste sodobnega odraščanja in prakse otrok. Ob zavedanju, da so si otroci in otroštva lahko zelo raznoliki ne glede na njihovo vpetost v digitaliziran medijski vsakdan, avtorici kritično motrita upodatkovljenost, ki najmlajše danes ujame že ob rojstvu. Kaj vse to pomeni za sodobno družbo in odraščanje v njej, je Andre Siibak spregovorila v pogovoru z Urško Henigman. Podkast smo posneli v sodelovanju s Pritličjem.

 

Osebno: Mateja Sedmak

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Mateja Sedmak, znanstvena svetnica na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer vodi Inštitut za družboslovne študije.

V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako se je odločila za študij sociologije, zakaj so narodno mešane zakonske zveze postale tema njenegadoktorata, spregovorila je tudi o multikulturalizmu in o neobstoječi integracijski politiki v Sloveniji, o svojem raziskovalnem delu in o dnevu, ko je dobila elektronsko sporočilo Evropske komisije, da je kot prva raziskovalka v Sloveniji na področju družboslovja pridobila koordinatorski projekt v okviru Horizonta 2020, vreden 2,8 milijona evrov.

V pogovoru je razkrila tudi, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Matejo Sedmak se je pogovarjal Roman Kuhar.

 

V gosteh: Etične in metodološke dileme raziskovanja seksualnosti

S sociološkim podkastom smo bili tokrat v gosteh na Filozofski fakulteti UL. V okviru Dnevov enakosti spolov smo posneli zanimivo okroglo mizo o etičnih in metodoloških dilemah raziskovanja seksualnosti in seksualnega dela.

V pogovoru so sodelovale_i:

  • Živa Gornik, študentka UL FF

  • Leja Markelj, doktorska študentka UL FF, raziskovalka na Mirovnem inštitutu

  • Iztok Šori, raziskovalec in direktor Mirovnega inštituta

Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Oddelek za sociologijo UL FF).

 

Pogovor ob knjigi "Etnična diskriminacija"

Ob knjigi “Etnična diskriminacija: Strategije raziskovanja in merjenja” Veronike Bajt smo se pogovarjali:
• dr. Veronika Bajt, avtorica knjige
• dr. Neža Kogovšek Šalamon, ustavna sodnica
• Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti

Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Filozofska fakulteta).

***

Monografija Veronike Bajt »Etnična diskriminacija: strategije raziskovanja in merjenja« je bržkone najcelovitejša, v metodološkem smislu pa zagotovo najbolj sofisticirana sodobna raziskava v Sloveniji o diskriminaciji na osnovi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije.Kakor koli je že načeta naša samopodoba o strpni in vključujoči družbi, je dejstvo, da jo podatki iz te monografije še dodatno zamajejo in zagotovo vzbudijo kakšen odziv v stilu: »Kako je to mogoče?«Monografija slovenski družbi nastavlja ogledalo, v njem pa ne prav lepo podobo nas samih. Kot družba se bomo morali soočiti z dejstvom, da na ulicah v Sloveniji še vedno ustavljajo osebe zgolj zato, ker so videti kot tujci, da je policija klicana v bare, ker nekdo želi preveriti, ali ni gost za sosednjo mizo morda nezakoniti migrant, da so ljudem na ulicah v obraz vržene psovke, naj gredo od koder so prišli, in da je naglavna ruta ali priimek na -ić še vedno podlaga za skoraj samodejno drugačno obravnavo. Vse te zgodbe so poznane in zahtevajo odziv. Zahtevajo odziv pristojnih organov in ustanov, ki svoje delovanje pogojujejo s predložitvijo v podatkih utemeljenih trditev o diskriminaciji (in jih s to monografijo dobivajo), in zahtevajo odziv vsakega od nas.

 

Pogovor ob knjigi "Ja je ja in ..."

Pogovor ob knjigi “Ja je ja in …”

Sodelujejo: Tonja Jerele, Mojca Lukan in Vesna Lotrič.

Povezuje: Jasna Podreka

Prekinitev molka na področju spolnega nasilja in nadlegovanja, ki ga je sprožilo gibanje

(#jaztudi), je pomenilo začetek zgodovinskega naslavljanja tega problema in odstiranje železne zavese, ki ga je ves čas prekrivala. Pričevanja oseb, ki so zlorabe doživele, so pokazala predvsem to, da je spolno nasilje in nadlegovanje močno razširjen in večplasten družbeni problem, katerega vzroki koreninijo v še vedno močno razširjeni seksistični družbeni klimi, neenakosti med spoli, zlorabah moči in popačenih predstavah o spolnosti. Vse to zelo nazorno v kratkem gledališkem eseju z naslovom »Ja je ja in …« ponazori avtorica eseja in nemška novinarka Carolin Emcke, ki meni, da so nam javna razkritja zlorab dala predvsem to, da se je začel pogovor, dvignil glas proti in tega ni več mogoče zaustaviti. Prekinitev molka je bila bistvena. A, kot pravi, je (bil) to šele začetek.

Na pogovoru smo kot izhodišče postavile omenjeni esej in po letih gibanj, ki so se oblikovala poleg gibanja in spremembi zakonodaje na področju posilstva v ja je ja, in se spraševale, kje smo danes glede naslavljanja, prepoznavanja in preprečevanja spolnega nasilja in nadlegovanja ter kaj nam na tem področju obeta prihodnost. Izhajale smo iz avtoričinega sklepa, v katerem pravi, da se moramo predvsem naučiti opazovati in ozaveščati premnoge vzorce dominacije in podrejanja, šele nato lahko pride do sprememb. V tem kontekstu se nam kot ključna ciljna skupina zdijo ravno mladi, ki lahko pomembno vplivajo na družbene spremembe, zato smo v središče pogovora postavile ravno njih. Z gostjami smo razmišljale, ali so novodobne generacije, prav zaradi teh gibanj in več javnega diskurza okoli teh vprašanj, bolj senzibilne za te probleme in kako delati z mladimi, da bodo odraščali z drugačnimi vzorci v smeri vse manjše strpnosti do spolnega nasilja in nadlegovanja.