Sociološki podkast
Z letom 2023 smo v Slovenskem sociološkem društvu pričeli snemati svoj podkast, imenovan Sociološki podkast. Ta zajema tri oblike epizod: prvič, posnetki okroglih miz, ki jih organiziramo v društvu; drugič, t.i. “V gosteh” epizode, v katerih z vami delimo posnetke panel in okroglih miz, ki jih ne organizira društva, vendar njih vsebina pritiče družboslovju in sociologiji; ter tretjič, “Osebno”, v katerih posnamemo pogovor s slovenskim_o sociologom_injo.
Podkast je na voljo na tej povezavi ali pri vašem najljubšem ponudniku podkastov.
Pogovor ob knjigi: Na dvorišču poganov - Katoliška Cerkev in družbeno zlo
Slovensko sociološko društvo je v sodelovanju s Pritličjem organiziralo pogovor ob knjigi “Na dvorišču poganov: Katoliška cerkev in družbeno zlo”, ki jo je letos pri Založbi FDV izdala zaslužna profesorica dr. Maca Jogan.
Z avtorico knjige se je pogovarjala dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete.
Okrogla miza: Staranje prebivalstva in dolgotrajna oskrba
Uvodna okrogla miza letošnjega srečanja Slovenskega sociološkega društva je bila organizirana na temo staranja prebivalstva in dolgotrajne oskrbe.
Na okrogli mizi so sodelovali:
Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost;
Tilen Božič, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance;
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS;
Vanda Hlaj, koordinatorka programa Starejši za starejše.
Okroglo mizo, ki jo je povezoval Otto Gerdina, smo organizirali v sodelovanju med Sekcijo za sociologijo časa SSD in Zavodom OPRO.
Osebno: Miran Lavrič
V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gost sociolog Miran Lavrič, redni profesor na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru.
Miran Lavrič je v pogovoru za Sociološki podkast spregovoril o tem, kako je od »ruralnega punkerja« in prve službe v marketingu postal redni profesor za sociologijo in se vmes spogledoval še z novodobništvom. Opozarja tudi na prepogosto prakso »govorjenja na pamet« v imenu znanosti ter pojasnjuje nekatere odmevne ugotovitve iz svojih raziskav o mladih v Sloveniji.
V pogovoru je razkril tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.
Z Miranom Lavričem se je pogovarjal Roman Kuhar.
V gosteh: Feminizem in reproduktivne pravice
Na okrogli mizi, ki je bila organizirana v okviru raziskovalnega projekta FIERCE, je bilo v ospredje postavljeno vprašanje spolnih in reproduktivnih pravic. Že nekaj desetletij smo priča vse večjim težnjam po njihovem omejevanju. Ubranitev 55. člena ustave, ki opredeljuje pravico do abortusa, predstavlja ključni povezovalni moment raznolikih feminističnih prizadevanj v 90-ih letih.
Porast sodobnih anti-feminističnih gibanj v Sloveniji in širše na drugi strani daje zagon množičnim protestom proti pravici do abortusa, istanbulski konvenciji, omejevanju spolne vzgoje v javnem izobraževalnem sistemu, ki nas opozarjajo na nesamoumevnost že izbojevanih pravic.
Okroglo mizo je z uvodnim nagovorom otvorila dr. Mojca Pajnik, na pogovoru pa so sodelovale dr. Metka Mencin (FDV), Tea Hvala (sociologinja) in Tija Jakič (Inštitut 8. marec). Pogovor je povezoval dr. Roman Kuhar.
Osebno: Maca Jogan
V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Maca Jogan, zaslužna profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede UL.
V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako je potekal študij sociologije na Filozofski fakulteti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kako se je kot znanstvenica spoprijemala z dvojnimi spolnimi merili v akademskem svetu, zakaj je svoj prvi dan v službi preživela v solzah, kako se je uprla funkcionalistični razlagi družbe in zakaj svoj današnji položaj na fakulteti razume kot priužitkarski status. Spregovorila je tudi o svoji življenjski izkušnji rojstva v nemškem taborišču in prebrala nekaj svojih pesmi. V pogovoru je razkrila, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.
Z Maco Jogan se je pogovarjal Roman Kuhar.
Pogovor ob knjigi: Kapitalizem za realiste
Tokratni sociološki podkast smo posneli na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se ob knjigi doc. dr. Tiborja Rutarja »Kapitalizem za realiste« (Capitalism for realists: Virtues and Vices of the Modern Economy), ki je lansko leto izšla pri založbi Routledge. O knjigi sta razpravljala izr. prof. dr. Miran Lavrič (FF UM) in doc. dr. Marko Hočevar (FDV UL), pogovor pa je povezovala Vanesa Korže.
Kaj sploh je (neoliberalni) kapitalizem in kako uničujoč je za življenja navadnih ljudi? Kako silovito naraščajo neenakosti v svetu in kako vplivajo na družbeno
dobrobit? Kakšen je odnos med kapitalizmom in katastrofalnimi podnebnimi spremembami? Ali globalizacija omogoča razvoj revnih držav ali ga dodatnozavira? Knjiga ponuja poglobljene in večplastne odgovor na ta akutna in aktualna vprašanja – vprašanja, ki so jih z različnih vidikov in perspektiv
osvetljili sodelujoči na dogodku.
Okroglo mizo so organizirali Oddelek za sociologijo FF UM, Študentski svet in Tutorji FF UM in Slovensko sociološko društvo.
Pogovor ob knjigi: Upodatkovljena otroštva (Datafied Childhoods)
Otroški voziček, ki ga uravnava pametni telefon? Aplikacija, ki staršem pove, kako biti starš? Pametne tehnologije, ki nadzorujejo vsak del družinskega življenja? To je realnost sodobnega otroštva in praks starševanja. V podkastu Slovenskega sociološkega društva smo tokrat gostili estonsko sociologinjo Andro Siibak, soavtorico knjige Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children’s Lives, ki opisuje odraščanje v upodatkovljenem vsakdanu.
Andra Siibak s soavtorico Giovanne Mascheroni v knjigi pojasnjuje, kako digitalni mediji in z internetom povezane naprave, kot so denimo igrače in pametni zvočniki, oblikujejo kontekste sodobnega odraščanja in prakse otrok. Ob zavedanju, da so si otroci in otroštva lahko zelo raznoliki ne glede na njihovo vpetost v digitaliziran medijski vsakdan, avtorici kritično motrita upodatkovljenost, ki najmlajše danes ujame že ob rojstvu. Kaj vse to pomeni za sodobno družbo in odraščanje v njej, je Andre Siibak spregovorila v pogovoru z Urško Henigman. Podkast smo posneli v sodelovanju s Pritličjem.
Osebno: Mateja Sedmak
V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Mateja Sedmak, znanstvena svetnica na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer vodi Inštitut za družboslovne študije.
V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako se je odločila za študij sociologije, zakaj so narodno mešane zakonske zveze postale tema njenegadoktorata, spregovorila je tudi o multikulturalizmu in o neobstoječi integracijski politiki v Sloveniji, o svojem raziskovalnem delu in o dnevu, ko je dobila elektronsko sporočilo Evropske komisije, da je kot prva raziskovalka v Sloveniji na področju družboslovja pridobila koordinatorski projekt v okviru Horizonta 2020, vreden 2,8 milijona evrov.
V pogovoru je razkrila tudi, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.
Z Matejo Sedmak se je pogovarjal Roman Kuhar.
V gosteh: Etične in metodološke dileme raziskovanja seksualnosti
S sociološkim podkastom smo bili tokrat v gosteh na Filozofski fakulteti UL. V okviru Dnevov enakosti spolov smo posneli zanimivo okroglo mizo o etičnih in metodoloških dilemah raziskovanja seksualnosti in seksualnega dela.
V pogovoru so sodelovale_i:
Živa Gornik, študentka UL FF
Leja Markelj, doktorska študentka UL FF, raziskovalka na Mirovnem inštitutu
Iztok Šori, raziskovalec in direktor Mirovnega inštituta
Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Oddelek za sociologijo UL FF).
Pogovor ob knjigi "Etnična diskriminacija"
Ob knjigi “Etnična diskriminacija: Strategije raziskovanja in merjenja” Veronike Bajt smo se pogovarjali:
• dr. Veronika Bajt, avtorica knjige
• dr. Neža Kogovšek Šalamon, ustavna sodnica
• Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti
Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Filozofska fakulteta).
***
Monografija Veronike Bajt »Etnična diskriminacija: strategije raziskovanja in merjenja« je bržkone najcelovitejša, v metodološkem smislu pa zagotovo najbolj sofisticirana sodobna raziskava v Sloveniji o diskriminaciji na osnovi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije.Kakor koli je že načeta naša samopodoba o strpni in vključujoči družbi, je dejstvo, da jo podatki iz te monografije še dodatno zamajejo in zagotovo vzbudijo kakšen odziv v stilu: »Kako je to mogoče?«Monografija slovenski družbi nastavlja ogledalo, v njem pa ne prav lepo podobo nas samih. Kot družba se bomo morali soočiti z dejstvom, da na ulicah v Sloveniji še vedno ustavljajo osebe zgolj zato, ker so videti kot tujci, da je policija klicana v bare, ker nekdo želi preveriti, ali ni gost za sosednjo mizo morda nezakoniti migrant, da so ljudem na ulicah v obraz vržene psovke, naj gredo od koder so prišli, in da je naglavna ruta ali priimek na -ić še vedno podlaga za skoraj samodejno drugačno obravnavo. Vse te zgodbe so poznane in zahtevajo odziv. Zahtevajo odziv pristojnih organov in ustanov, ki svoje delovanje pogojujejo s predložitvijo v podatkih utemeljenih trditev o diskriminaciji (in jih s to monografijo dobivajo), in zahtevajo odziv vsakega od nas.