Zgodovina društva

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 kot Društvo sociologov Slovenije, leta 1978 pa se je preimenovalo v Slovensko sociološko društvo. Ustanovljeno je bilo, ko je na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že diplomirala večja skupina prve generacije študentk in študentov, ki so se vpisali na samostojni študij sociologije v študijskem letu 1960/ 1961. Začetno članstvo so poleg te skupine »izvirno« izobraženih sociologov predstavljali še tisti družboslovci (prvotno zlasti pravniki in psihologi), ki so sociološko raziskovalno delovali na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, ustanovljenem 1959.

Od začetka sedemdesetih let so se v Društvo včlanjevali zlasti sociologinje in sociologi, ki so diplomirali na Fakulteti za družbene vede (od l. 1991), nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (poimenovani l. 1970), ki je bila naslednica Visoke politične šole (ustanovljene l. 1961). Nanjo je bil v študijskem letu 1966/ ’67 prenesen samostojni dodiplomski študijski program sociologije, medtem ko se je dvopredmetni študij naprej razvijal na Filozofski fakulteti. V začetku 21. stoletja se je izobraževanju sociologov na FDV in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pridružila še Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Prvi predsednik društva je bil dr. Zdravko Mlinar. Društvo, ki si je vse od ustanovitve naprej prizadevalo za razvoj in uveljavljanje sociologije kot stroke in znanstvene discipline, na različne načine povezuje poklicno različno dejavne sociologinje in sociologe. V prvih dvajsetih letih so imela pri izvajanju vsebinsko raznolike društvene dejavnosti (npr. organiziranje letnih znanstvenih srečanj, okroglih miz ipd.) pomembno vlogo društva na regionalni ravni, njihova dejavnost pa je po odpravi socialističnega političnega sistema zamrla. Raznolikost raziskovalnega, analitskega ter svetovalnega in pedagoškega dela poklicnih sociologov je od začetka osemdesetih let spodbudilo nastanek sekcij; konec osemdesetih let prejšnjega stoletja jih je v Društvu delovalo že osem.

Pred razmahom informacijsko-komunikacijskih tehnologij je društvo izdajalo informativno glasilo Novice. Društvo skrbi za izdajanje izvirnih domačih socioloških knjižnih del in spodbuja publicistično dejavnost. Tako je od leta 1983 soizdajatelj revije Družboslovne razprave, ki so bile na začetku glasilo Inštituta za sociologijo, od leta 1991 pa izhajajo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede.

Po dveletni razpravi je Društvo leta 1992 sprejelo prenovljen Kodeks profesionalne etike, ki predstavlja pomembno sestavino avtonomnega strokovnega delovanja.

V času nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije so slovenski sociologi (predvsem Z. Mlinar, N. Toš, P. Klinar) odigrali pomembno vlogo v „Jugoslovanskem združenju za sociologijo“ – zlasti z usmerjanjem strokovnega zanimanja za pereče probleme obstoja in razvoja jugoslovanske družbe, pa tudi za vprašanja profesionalizacije sociologije (M. Jogan). Tako je, na primer, leta 1972 Društvo pripravilo zelo odmevno posvetovanje o družbenih konfliktih v Portorožu z udeležbo sociologov iz petnajstih držav (62 referatov, skoraj 400 udeležencev), v osemdesetih letih pa je bilo Društvo pobudnik kompleksne obravnave krize v tedanji jugoslovanski družbi (srečanji v Mariboru l. 1982 in v Portorožu l. 1983) in demokratizacije v slovenski družbi.

Društvo je bilo v letih 1970 – 1990 nosilec mednarodnega povezovanja „Jugoslovanskega združenja za sociologijo“. Ves čas so bili slovenske sociologinje in sociologi dejavni tudi v „Mednarodnem sociološkem združenju“ (ISA), v katerem so imeli vodilne vloge v več kot desetih sekcijah – denimo V. Rus, Z. Mlinar, A. Barbič, ter v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pri nastajanju (M. Jogan) in delovanju „Evropskega sociološkega združenja“ (ESA).

Društvo se je vseskozi odzivalo na aktualno dogajanje v družbi, kar je razvidno tako iz tematik letnih srečanj, kakor tudi iz člankov njegovih članic in članov. Družbena angažiranost društva je bila posebej očitna v času demokratizacije v Sloveniji. Nekateri člani društva so sodelovali pri pisanju “pisateljske ustave”. Ta “ustava” je izšla kot Gradivo za slovensko ustavo (Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, 1988).

Slovensko sociološko društvo je član Evropskega sociološkega združenja (ESA), naše članice in naši člani pa individualno ali kolektivno tvorno sodelujejo v mnogih njegovih sekcijah. Nazadnje je Društvo na srečanju v Mariboru leta 2012 gostilo njegovo Mrežo za kvalitativno raziskovanje (Research Network for Quantitative Methods RN 21).

Zapisi o zgodovini društva

Čarni L. (1991). “Prispevek k zgodovini sociološke misli na Slovenskem. Vladimir Knaflič (1888-1944)”. Anthropos 23, 4 – 5: 23 – 33.

Čarni L. (1993). “Prispevek k zgodovini sociološke misli na Slovenskem: Etbin Kristan (1867-1953”. Anthropos 25, 3 – 4: 208 – 217.

Grenko M. (1985). “Notranja konstituiranost slovenske katoliške sociologije”. Znamenje 1985, 2: 131 – 144.

Jogan M. (1982). »Študij in poklicno uveljavljanje sociologov«. Teorija in praksa, let. 19, 1: 70 – 74.

Jogan M. (1987). “Katoliška sociologija v Sloveniji kot producentka družbene harmonije v Avstriji (do 1918)”. Anthropos 17, 3 – 4Jogan, M. (1988). »Sociologija, izobraževanje in sociologinje.« Teorija in praksa, let. 25, 7/ 8: 1040 – 1048.

Jogan M. (1994). “Modern Slovenian Sociology”. V: Eastern Europe in Transformation. The Impact on Sociology (ur. M.F. Keen in J. Mucha). Westport, London: Greenwood Press, str. 125 – 130.

Jogan M. (1995). »Stoletje sociologije na Slovenskem«. V Orožen Martina: Informativni kulturološki zbornik. Ljubljana: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. 197 – 207.

Kerševan M. (1995). “Slovenska sociologija med socialnim okoljem in znanstveno skupnostjo”. V (A. Kramberger in Z. Kolarič,ur.): Zbornik ob 30-letnici Slovenskega sociološkega društva. Ljubljana: SSD, 41 – 49.

Toš N., Malnar B. (1995). “Projekt Slovensko javno mnenje – primer infrastrukturne podatkovne baze slovenske sociologije”. V (A. Kramberger in Z. Kolarič,ur.): Zbornik ob 30-letnici Slovenskega sociološkega društva. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo.

Mlinar, Z. (2006): »Štiridesetletnica Slovenskega sociološkega društva: v spopadanju z logiko izključevanja.« Družboslovne razprave, XXII, 51: 7 – 31.

Mlinar, Z. (2006): »Ali se sociologija razblinja in/ali krepi?« Družboslovne razprave, XXII, 52: 7 – 27.

Nekdanji predsedniki in predsednice društva

Mlinar

dr. Zdravko Mlinar

1965-1969

Zapis o nastanku društva (Zdravko Mlinar)

niko-tos

dr. Niko Toš

1969-1977

sz5_Sobotna__Delo_Foto_20170823_hires.jpeg1

dr. Stane Saksida

1977-1980

cropped-Logo-55-SSD.png

dr. Peter Klinar

1980-1983

ivan-svetlik

dr. Ivan Svetlik

1983-1986

ivan-bernik

dr. Ivan Bernik

1986-1988

Frane_Adam

dr. Frane Adam

1988-1992

zinka-kolaric

dr. Zinka Kolarič

1992-1995

drago-kos

dr. Drago Kos

1995-1998

Mitja_Hafner-Fink

dr. Mitja Hafner-Fink

1998-2001

anton-kramberger

dr. Anton Kramberger

2001-2004

marjan-hocevar

dr. Marjan Hočevar

2004-2007

index

dr. Samo Uhan

2007-2010

milica

dr. Milica Antić Gaber

2010-2016

aleksandra-kanjuo-mrcela1

dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

2016-2019

hajdeja

dr. Hajdeja Iglič

2019-

Teme dosedanjih letnih srečanj

2011: »Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe«

2010: »Družba, kriza, razvoj«

2009: »Globalna kriza: razkroj ali priložnost za razvoj?«

2008: »Družba in vrednote«

2007: »Družba med solidarnostjo in tekmovalnostjo«

2006: »Novi srednji razred in družbene spremembe v Sloveniji«

2005: »Varnost in tveganja v sodobni slovenski družbi«

2004: »Bologna v Sloveniji: sociološki pogledi na prenovo visokošolskega študija«

2003: »Družbena gibanja in civilna družba danes«

2002: »Slovenija 2000 – pregled stanja in sprememb«

2001: »Sociološki vidiki novih tehnologij«

2000: »Uporabnost sociologije«

1999: »Bogata in revna Slovenija«

1998: »Horizonti vsakdanjega življenja«

1997: »Nastajanje manjšinske družbe: družbena neenakost – družbena izključenost«

1996: »Sociologija in mitologije na Slovenskem«

1995: »Sociologija ob koncu 20. stoletja – njene meje in možnosti«

1994: »Slovenija med evropskim centrom in evropsko periferijo«

1993: »Slovenija dve leti pozneje – kje smo in kam gremo«

1992: »Teoretska konvergenca v sodobni sociološki misli«

1991: »Prispevek Talcotta Parsonsa k razvoju sociološke teorije«

1990: »Aktualnost misli Maxa Webra«

1989: »Tradicija, modernizem, postmodernizem«

1988: »Stratifikacijske analize sodobnih družb«

1987: »Neformalne dejavnosti v slovenski družbi«

1986: »Znanje kot dejavnik družbenega razvoja«

1985: »Razvoj in kriza družbenih dejavnosti«

1984: »Kvaliteta življenja«

1983: »Vloga regij v razvoju slovenske družbe«

1982: »Integracijski in dezintegracijski procesi v jugoslovanski družbi« (Jugoslovansko sociološko združenje)

1981: »Sociološki preseki slovenske družbe«

1980: »Vloga socioloških in politoloških raziskovanj v usmerjanju razvoja na ravni občine«