Zgodovina društva

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 kot Društvo sociologov Slovenije, leta 1978 pa se je preimenovalo v Slovensko sociološko društvo. Ustanovljeno je bilo, ko je na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že diplomirala večja skupina prve generacije študentk in študentov, ki so se vpisali na samostojni študij sociologije v študijskem letu 1960/ 1961. Začetno članstvo so poleg te skupine »izvirno« izobraženih sociologov predstavljali še tisti družboslovci (prvotno zlasti pravniki in psihologi), ki so sociološko raziskovalno delovali na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, ustanovljenem 1959.

Od začetka sedemdesetih let so se v Društvo včlanjevali zlasti sociologinje in sociologi, ki so diplomirali na Fakulteti za družbene vede (od l. 1991), nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (poimenovani l. 1970), ki je bila naslednica Visoke politične šole (ustanovljene l. 1961). Nanjo je bil v študijskem letu 1966/ ’67 prenesen samostojni dodiplomski študijski program sociologije, medtem ko se je dvopredmetni študij naprej razvijal na Filozofski fakulteti. V začetku 21. stoletja se je izobraževanju sociologov na FDV in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pridružila še Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Prvi predsednik društva je bil dr. Zdravko Mlinar. Društvo, ki si je vse od ustanovitve naprej prizadevalo za razvoj in uveljavljanje sociologije kot stroke in znanstvene discipline, na različne načine povezuje poklicno različno dejavne sociologinje in sociologe. V prvih dvajsetih letih so imela pri izvajanju vsebinsko raznolike društvene dejavnosti (npr. organiziranje letnih znanstvenih srečanj, okroglih miz ipd.) pomembno vlogo društva na regionalni ravni, njihova dejavnost pa je po odpravi socialističnega političnega sistema zamrla. Raznolikost raziskovalnega, analitskega ter svetovalnega in pedagoškega dela poklicnih sociologov je od začetka osemdesetih let spodbudilo nastanek sekcij; konec osemdesetih let prejšnjega stoletja jih je v Društvu delovalo že osem.

Pred razmahom informacijsko-komunikacijskih tehnologij je društvo izdajalo informativno glasilo Novice. Društvo skrbi za izdajanje izvirnih domačih socioloških knjižnih del in spodbuja publicistično dejavnost. Tako je od leta 1983 soizdajatelj revije Družboslovne razprave, ki so bile na začetku glasilo Inštituta za sociologijo, od leta 1991 pa izhajajo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede.

Po dveletni razpravi je Društvo leta 1992 sprejelo prenovljen Kodeks profesionalne etike, ki predstavlja pomembno sestavino avtonomnega strokovnega delovanja.

V času nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije so slovenski sociologi (predvsem Z. Mlinar, N. Toš, P. Klinar) odigrali pomembno vlogo v „Jugoslovanskem združenju za sociologijo“ – zlasti z usmerjanjem strokovnega zanimanja za pereče probleme obstoja in razvoja jugoslovanske družbe, pa tudi za vprašanja profesionalizacije sociologije (M. Jogan). Tako je, na primer, leta 1972 Društvo pripravilo zelo odmevno posvetovanje o družbenih konfliktih v Portorožu z udeležbo sociologov iz petnajstih držav (62 referatov, skoraj 400 udeležencev), v osemdesetih letih pa je bilo Društvo pobudnik kompleksne obravnave krize v tedanji jugoslovanski družbi (srečanji v Mariboru l. 1982 in v Portorožu l. 1983) in demokratizacije v slovenski družbi.

Društvo je bilo v letih 1970 – 1990 nosilec mednarodnega povezovanja „Jugoslovanskega združenja za sociologijo“. Ves čas so bili slovenske sociologinje in sociologi dejavni tudi v „Mednarodnem sociološkem združenju“ (ISA), v katerem so imeli vodilne vloge v več kot desetih sekcijah – denimo V. Rus, Z. Mlinar, A. Barbič, ter v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pri nastajanju (M. Jogan) in delovanju „Evropskega sociološkega združenja“ (ESA).

Društvo se je vseskozi odzivalo na aktualno dogajanje v družbi, kar je razvidno tako iz tematik letnih srečanj, kakor tudi iz člankov njegovih članic in članov. Družbena angažiranost društva je bila posebej očitna v času demokratizacije v Sloveniji. Nekateri člani društva so sodelovali pri pisanju “pisateljske ustave”. Ta “ustava” je izšla kot Gradivo za slovensko ustavo (Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, 1988).

Slovensko sociološko društvo je član Evropskega sociološkega združenja (ESA), naše članice in naši člani pa individualno ali kolektivno tvorno sodelujejo v mnogih njegovih sekcijah. Nazadnje je Društvo na srečanju v Mariboru leta 2012 gostilo njegovo Mrežo za kvalitativno raziskovanje (Research Network for Quantitative Methods RN 21).

(Besedilo je objavljeno z licenco CC-BY-SA)

Zapisi o zgodovini društva

Čarni L. (1991). “Prispevek k zgodovini sociološke misli na Slovenskem. Vladimir Knaflič (1888-1944)”. Anthropos 23, 4 – 5: 23 – 33.

Čarni L. (1993). “Prispevek k zgodovini sociološke misli na Slovenskem: Etbin Kristan (1867-1953”. Anthropos 25, 3 – 4: 208 – 217.

Grenko M. (1985). “Notranja konstituiranost slovenske katoliške sociologije”. Znamenje 1985, 2: 131 – 144.

Jogan M. (1982). »Študij in poklicno uveljavljanje sociologov«. Teorija in praksa, let. 19, 1: 70 – 74.

Jogan M. (1987). “Katoliška sociologija v Sloveniji kot producentka družbene harmonije v Avstriji (do 1918)”. Anthropos 17, 3 – 4Jogan, M. (1988). »Sociologija, izobraževanje in sociologinje.« Teorija in praksa, let. 25, 7/ 8: 1040 – 1048.

Jogan M. (1994). “Modern Slovenian Sociology”. V: Eastern Europe in Transformation. The Impact on Sociology (ur. M.F. Keen in J. Mucha). Westport, London: Greenwood Press, str. 125 – 130.

Jogan M. (1995). »Stoletje sociologije na Slovenskem«. V Orožen Martina: Informativni kulturološki zbornik. Ljubljana: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. 197 – 207.

Kerševan M. (1995). “Slovenska sociologija med socialnim okoljem in znanstveno skupnostjo”. V (A. Kramberger in Z. Kolarič,ur.): Zbornik ob 30-letnici Slovenskega sociološkega društva. Ljubljana: SSD, 41 – 49.

Toš N., Malnar B. (1995). “Projekt Slovensko javno mnenje – primer infrastrukturne podatkovne baze slovenske sociologije”. V (A. Kramberger in Z. Kolarič,ur.): Zbornik ob 30-letnici Slovenskega sociološkega društva. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo.

Mlinar, Z. (2006): »Štiridesetletnica Slovenskega sociološkega društva: v spopadanju z logiko izključevanja.« Družboslovne razprave, XXII, 51: 7 – 31.

Mlinar, Z. (2006): »Ali se sociologija razblinja in/ali krepi?« Družboslovne razprave, XXII, 52: 7 – 27.

Nekdanji predsedniki in predsednice društva

Zdravko Mlinar

Zdravko Mlinar

Predsednik društva 1965-1969

Zapis o nastanku društva (Zdravko Mlinar)

Niko Toš

Niko Toš

Predsednik društva 1969-1977
Stane Saksida

Stane Saksida

Predsednik društva 1977-1980
Peter Klinar

Peter Klinar

Predsednik društva 1980-1983
Ivan Svetlik

Ivan Svetlik

Predsednik društva 1983-1986
Ivan Bernik

Ivan Bernik

Predsednik društva 1986-1988
Frane Adam

Frane Adam

Predsednik društva 1988-1992
Zinka Kolarič

Zinka Kolarič

Predsednica društva 1992-1995
Drago Kos

Drago Kos

Predsednik društva 1995-1998
Mitja Hafner-Fink

Mitja Hafner-Fink

Predsednik društva 1998-2001
Anton Kramberger

Anton Kramberger

Predsednik društva 2001-2004
Marjan Hočevar

Marjan Hočevar

Predsednik društva 2004-2007
Samo Uhan

Samo Uhan

Predsednik društva 2007-2010
Milica Antić Gaber

Milica Antić Gaber

Predsednica društva 2010 - 2016
Aleksandra Kanjuo Mrčela

Aleksandra Kanjuo Mrčela

Predsednica društva 2017 -

Teme dosedanjih letnih srečanj SSD

1980: »Vloga socioloških in politoloških raziskovanj v usmerjanju razvoja na ravni občine«
1981: »Sociološki preseki slovenske družbe«
1982: »Integracijski in dezintegracijski procesi v jugoslovanski družbi« (Jugoslovansko sociološko združenje)
1983: »Vloga regij v razvoju slovenske družbe«
1984: »Kvaliteta življenja«
1985: »Razvoj in kriza družbenih dejavnosti«
1986: »Znanje kot dejavnik družbenega razvoja«
1987: »Neformalne dejavnosti v slovenski družbi«
1988: »Stratifikacijske analize sodobnih družb«
1989: »Tradicija, modernizem, postmodernizem«
1990: »Aktualnost misli Maxa Webra«
1991: »Prispevek Talcotta Parsonsa k razvoju sociološke teorije«
1992: »Teoretska konvergenca v sodobni sociološki misli«
1993: »Slovenija dve leti pozneje – kje smo in kam gremo«
1994: »Slovenija med evropskim centrom in evropsko periferijo«
1995: »Sociologija ob koncu 20. stoletja – njene meje in možnosti«
1996: »Sociologija in mitologije na Slovenskem«
1997: »Nastajanje manjšinske družbe: družbena neenakost – družbena izključenost«
1998: »Horizonti vsakdanjega življenja«
1999: »Bogata in revna Slovenija«
2000: »Uporabnost sociologije«
2001: »Sociološki vidiki novih tehnologij«
2002: »Slovenija 2000 – pregled stanja in sprememb«
2003: »Družbena gibanja in civilna družba danes«
2004: »Bologna v Sloveniji: sociološki pogledi na prenovo visokošolskega študija«
2005: »Varnost in tveganja v sodobni slovenski družbi«
2006: »Novi srednji razred in družbene spremembe v Sloveniji«
2007: »Družba med solidarnostjo in tekmovalnostjo«
2008: »Družba in vrednote«
2009: »Globalna kriza: razkroj ali priložnost za razvoj?«
2010: »Družba, kriza, razvoj«
2011: »Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe«
2012: »Slovenija v času negotovosti«
2013: »Elite in ljudstvo«
2014: »Ekonomija in družba«
2015: »Sociologija med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem družbe«
2016: »Različni obrazi migracij«

Častni člani in članice

Društvo podeljuje naziv častna članica/ častni član društva. Doslej je ta naziv podelilo trinajstim članicam in članom:

red. prof. dr. Barbič Ana, red. prof. dr. Sergej Flere, Matjaž Hanžek, zasl. prof. dr. Maca Jogan, zasl. prof. dr. Kerševan Marko, red. prof. dr. Peter Klinar, prof. em. Thomas Luckmann (Tomaž Luckmann), akad. Zdravko Mlinar, zasl. prof. dr. Roter Zdenko, akad. prof. dr. Rus Veljko, red. prof. dr. Niko Toš, red. prof. dr. Katja Boh, Stane Saksida, red. prof. dr. Zinka Kolarič