Kratek oris razvoja in delovanja Slovenskega sociološkega društva

Društvo sociologov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1965. Leta 1978 se je preimenovalo v Slovensko sociološko društvo. V letu 2019 je pridobilo status nevladne organizacije v javnem interesu.

Društvo je bilo ustanovljeno v času, ko je na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani že diplomirala večja skupina prve generacije študentk in študentov, ki so se vpisali na samostojni študij sociologije v študijskem letu 1960/1961. Začetno članstvo so poleg te skupine »izvirno« izobraženih sociologov in sociologinj predstavljali še tisti družboslovci (prvotno zlasti pravniki in psihologi), ki so sociološko raziskovalno delovali na Inštitutu za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, ustanovljenem leta 1959 (od leta 1962 dalje Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani).

Od začetka sedemdesetih let so se v društvo ob diplomantih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani včlanjevali še zlasti sociologinje in sociologi, ki so diplomirali na Fakulteti za družbene vede (od leta 1991), nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (poimenovani leta 1970), ki je bila naslednica Visoke politične šole (ustanovljene leta 1961). Nanjo je bil v študijskem letu 1966/1967 prenesen samostojni dodiplomski študijski program sociologije, medtem ko se je na Filozofski fakulteti razvijal dvopredmetni študij. V začetku 21. stoletja se je izobraževanju sociologov na Fakulteti za družbene vede in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pridružila še Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (ustanovljena 2006).  Društvo je leta 2018 odprlo vrata tudi dodiplomskim študentom in študentkam sociologije, ki so s spremembo statuta lahko postali njegovi člani in članice brez glasovalne pravice, in ob tem vzpostavilo tesno sodelovanje s študentskima sociološkima društvoma SocioKlub (FDV UL) in Sociopatija (FF UL).

Društvo, ki si vse od ustanovitve naprej prizadeva za razvoj in uveljavljanje sociologije kot stroke in znanstvene discipline, povezuje sociologinje in sociologe aktivne na različnih področjih družbenega življenja. V prvih dvajsetih letih so imela pri izvajanju vsebinsko raznolike društvene dejavnosti (npr. organiziranje letnih srečanj, okroglih miz, pogovorov, ipd.) pomembno vlogo društva na regionalni ravni, ki so omogočala vzdrževanje vezi z diplomanti, ki so se vračali v domača okolja in se tam zaposlovali oziroma prevzemali različne delovne vloge.  Raznolikost raziskovalnega, analitskega ter svetovalnega in pedagoškega dela poklicnih sociologov je od začetka osemdesetih let spodbudila nastanek sekcij; konec osemdesetih let prejšnjega stoletja jih je v društvu delovalo osem, danes jih je že štirinajst. Sekcije pokrivajo najrazličnejša vsebinska področja, s katerimi se pri svojem delu srečujejo sociologi in sogiologinje. 

V času nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije so slovenski sociologi (predvsem Z. Mlinar, N. Toš, P. Klinar, V. Rus) odigrali pomembno vlogo v „Jugoslovanskem združenju za sociologijo“ – zlasti z usmerjanjem strokovnega zanimanja za pereče probleme obstoja in razvoja jugoslovanske družbe, pa tudi za vprašanja profesionalizacije sociologije (M. Jogan). Tako je, na primer, leta 1972 društvo pripravilo zelo odmevno posvetovanje o družbenih konfliktih v Portorožu z udeležbo sociologov iz petnajstih držav (62 referatov, skoraj 400 udeležencev), v osemdesetih letih pa je bilo društvo pobudnik kompleksne obravnave krize v tedanji jugoslovanski družbi (srečanji v Mariboru leta 1982 in v Portorožu leta 1983) in demokratizacije slovenske družbe.

Do danes je društvo organiziralo že preko 40 letnih strokovnih srečanj, namenjenih obravnavi aktualnih družbenih problemov, razvojnih trendov in izzivov, pred katerimi se je znašla slovenska družba. Na letnih srečanji so potekale razprave na teme kot so kvaliteta življenja (1984), razvojna vloga regij (1983), razvoj in kriza družbenih dejavnosti (1985), neformalne dejavnosti v slovenski družbi (1987), oblikovanje novega srednjega razreda (2006), družbene neenakosti (2020) in nastajanje manjšinske družbe (1997), varnost in tveganja v slovenski družbi (2005), razvojna vloga znanja, znanosti in tehnologij (1986, 2001, 2019), horizonti vsakdanjega življenja (1998), družbena gibanja in civilna družba (2003, 2018), različni obrazi migracij (2016), soočanje slovenske družbe z veliko ekonomsko krizo in z njo povezano negotovostjo (2010, 2012) ter zdravstveno krizo v času pandemije (2021), in druge. Razen problemsko naravnanih razprav društvo podpira tudi teoretsko misel z naslovnimi temami letnih srečanj kot so so teoretska konvergenca v sodobni sociološki misli (1992), aktualnost misli M. Webra (1990), prispevek T. Parsonsa k razvoju sociološke teorije (1992), tradicija, modernizem, post-modernizem (1989). Teoretsko perspektivo na srečanjih negujemo tudi z organizacijo okroglih miz, posvečenih posameznim sociološkim teoretikom (Z. Baumann, 2018; I. Wallerstein,  2019; E.O. Wright, 2020; D. Graeber, 2021). Nekaj srečanj je bilo tudi namenjenih refleksiji našega sociološkega delovanja, na primer, vlogi sociologije ob koncu 20. stoletja (1995), sociološki imaginaciji kot potencialu družbenih sprememb (2018), mestu sociologije med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem družbe (2015). Srečanja še danes ostajajo ne le strokoven, ampak tudi družaben dogodek, ki ga spremljajo družabni večeri, ki prispevajo k socialni integraciji članov in članic, mreženju in zmanjševanju statusnih razlik med njimi. V želji, da bi društvo okrepilo stik z lokalnimi okolji in s sociologi in sociologinjami, ki delujejo na različnih strokovnih področjih v praksi, so srečanja  organizirana v različnih regijah po Sloveniji. V zadnjih letih je v okviru srečanja organizirana tudi študentska sekcija, kar prispeva k seznanjanju in zbliževanju mlajših generacij z društvom. Na okrogle mize so redno vabljeni kolegice in kolegi iz drugih družbenih ved z namenom reintegracije širokega družboslovnega polja, in akterji iz različnih družbenih sfer (politika, javna uprava, gospodarstvo, sindikati), s čimer želimo v dialogu z drugimi strokami pokazati na relevantnost sociologije.

V času med letnimi srečanji je najpomembnejša oblika delovanja društva organizacija okroglih miz, pogovorov in predavanj. V devetdesetih letih so se člani in članice društva redno srečevali na socioloških večerih pri Mraku, kasneje so gostovali v Hotelu Union in v Pen klubu. Sociološki večeri so po tem zamrli, izkazalo se je, da bi bil za trajnejši zagon rednih klubskih razpravljalskih večerov potreben ustrezen “domač” prostor. Tega je društvo po letu 2010 našlo v Trubarjevi hiši literature, kjer se mesečno odvijajo predstavitve novih, zanimivih knjig in tematske razprave, s katerimi želi društvo nagovoriti čim širši krog sociološkega in ne-sociološkega občinstva. Dogodki v Trubarjevi hiši literature so bili pomembno orodje za ohranjanje stikov med člani in članicami društva v času pandemije v letih 2020 – 2021, ko se je društvena dejavnost v THL še okrepila. Ob rednih mesečnih predstavitvah knjig je med drugim potekal tudi ciklus srečanj na daljavo na temo spolnega nasilja in nadlegovanja v akademskem polju.

Slovenske sociologinje in sociologi so bili v začetnem obdobju zelo dejavni v Mednarodnem sociološkem združenju (ISA), v katerem so imeli vodilno vlogo v več kot desetih sekcijah – denimo V. Rus, Z. Mlinar, A. Barbič, ter v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pri nastajanju (M. Jogan) in delovanju Evropskega sociološkega združenja (ESA). Sodelovanje z ESA se je posebej intenziviralo po letu 2010, kar je bilo najbolj vidno preko sodelovanja članov in članic  v posameznih sekcijah, sodelovanja v svetu nacionalnih organizacij (Council of National Associations) in z izvolitvijo Milice Antić Gaber v izvršni odbor (Executive Committee; mandata 2016 – 2018 in 2019 – 2021).  Leta 2012 je društvo na letnem srečanju v Mariboru gostilo njegovo Mrežo za kvalitativno raziskovanje (RN 21), predsednica ESA in urednica časopisa International Sociology Marta Soler- Gallart je imela 2019 predavanje na rektoratu UL z naslovom Relevantnost sociologije v znanstvenem dialogu danes, leta 2020 pa je v Ljubljani potekala Poletna doktorska šola ESA z naslovom  Izboljšati sociologijo – Okrepiti sociologinje in sociologe. Sodelovanje z ISA, ki je zamrlo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je ponovno oživelo leta 2018, ko je društvu uspelo obnoviti polnopravno članstvo v ISA, kjer si volilno pravico deli z Družboslovnim društvom. Društvo je uspelo od ISA pridobiti tudi finančna sredstva za prenovo spletne strani in za organizacijo srečanja socioloških društev iz regije, ki je bilo izvedeno leta 2019 ob bok letnemu sociološkemu srečanju.

Pomemben stik z mednarodnim okoljem ves čas predstavljajo gostovanja tujih sociologov in sociologinj v Sloveniji. Med drugim smo gostili svetovno znane sociologe kot so N. Luhmann, J. Golthorpe, C. Calhoun, T. Luckmann, C. Welzel, J. Summers, S. Rowbotham, S. Fuller, M. Savage, in druge. Na letnih srečanjih društva redno sodelujejo tudi sociologi in sociologinje iz regije.

Društvo skrbi za izdajanje izvirnih domačih socioloških knjižnih del in spodbuja publicistično dejavnost. Skupaj s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani je soizdajatelj revije Družboslovne razprave. Te so bile sprva glasilo Inštituta za sociologijo in filozofijo, od leta 1991, ko je prišlo do institucionalne združitve Inštituta za sociologijo in Inštituta za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede, pa so ustanoviteljske pravice in obveznosti prešle na nova izdajatelja revije. Društvo izdaja tudi zbornik, v katerem so objavljeni prispevki z letnega srečanja.

Pred razmahom informacijsko-komunikacijskih tehnologij je društvo izdajalo informativno glasilo Novice. Leta 2003 je dobilo prvo spletišče SSD, na pobudo Antona Krambergerja, ki je tudi naredil osnutek glavnih rubrik in prispeval prva spremna oz. objavna besedila zanje. V začetku 2010-ih se je začela vizualna prenova spletne strani, ki je zaživela leta 2014, naslednja prenova je bila izvedena v letih 2020 – 2021. V letu 2001 je bil oblikovan digitalni arhiv vseh člankov in prispevkov preteklih letnikov revije Družboslovne razprave, tj. od leta 1984 do leta 2001.

Društvo se je vseskozi odzivalo na aktualno dogajanje v družbi, kar je razvidno tako iz tematik letnih srečanj, kakor tudi iz člankov njegovih članic in članov. Družbena angažiranost društva je bila posebej očitna v času demokratizacije v Sloveniji. Nekateri člani društva so sodelovali pri pisanju “pisateljske ustave”. Ta “ustava” je izšla kot Gradivo za slovensko ustavo (Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, 1988). V času razpada bivše Jugoslavije je društvo nudilo materialno in moralno pomoč kolegom, ki so se pred vojnimi grozodejstvi v Bosni in Hercegovini zatekli v Slovenijo. Večkrat se je odločno postavilo v bran članu ali članici, ki sta se znašla pod napadom dela slovenske politike. Vseskozi se odziva in opozarja na neprimerne prakse v javnem življenju (na primer, seksistične prakse na univerzah in v medijih, na neprofesionalen in neznanstven pristop pri obravnavi cepljenja, na grožnje madžarskih oblasti avtonomiji univerze, na homofobne napade na pripadnike LGBTIQ+ skupnosti v Ljubljani, idr.)

V skrbi za krepitev profesionalne identitete društvo podeljuje vrsto nagrad in priznanj, ki so namenjena zaslužnim članom in članicam, pa tudi nesociologom in ne-sociologinjam, ki prispevajo k promociji in krepitvi družboslovne misli v slovenskem prostoru. Najuglednejša je nagrada častne članice oziroma častnega člana društva, ki jo je doslej prejelo 22 kolegov in kolegic. Od leta 2017 društvo podeljuje tudi nagrado za najboljšo monografijo ali znanstveni članek v zadnjih treh letih, priznanje sociologom in sociologinjam za strokovno delo na področju sociologije in uveljavljanje sociologije zunaj akademske sfere, priznanje ne-sociologu oziroma ne-sociologinji ali ustanovi za podporo pri uveljavljanju sociologije v praksi, nagrado sociološki upi za mlade sociologe in sociologinje, ter posebno nagrado za različne dosežke, ki jih društvo oceni kot pomembne za promocijo sociologije. Nagrade društva so podeljene na letnem srečanju.