Navodila avtorjem in avtoricam

Prispevke za rubriko Znanstveni članki avtorji/avtorice pošljejo na elektronski naslov: editorDR_SSF@sociolosko-drustvo.si, prispevke za rubriko Recenzije knjig pa na naslov:  rok.smrdelj@ff.uni-lj.si. Članki so lahko v slovenskem ali angleškem jeziku.

  1. Prispevke za rubriko Znanstveni članki avtorji/avtorice pošljejo na elektronski naslov: editorDR_SSF@sociolosko-drustvo.si, prispevke za rubriko Recenzije knjig pa na naslov: bookrevDR_SSF@sociolosko-drustvo.si. Članki so lahko v slovenskem ali angleškem jeziku.
  2. Prispevek naj ima dvojni medvrstični razmik, tip črk Times New Roman, velikost črk 12 in levo poravnavo. Strani v prispevku naj bodo zaporedno oštevilčene.
  3. Uredništvo obravnava tako krajše znanstvene prispevke kot članke standardne dolžine. Krajši znanstveni prispevki naj obsegajo največ 4,000 besed (gl. tudi podrobnejše smernice spodaj). Članek naj obsega od 5.000 do 8.000 besed, vključno z opombami, seznamom literature in grafičnimi prikazi, recenzija ali prikaz knjige pa od 1.000 do 1.200 besed. Navodila, kako upoštevati grafične prikaze pri štetju besed, so zapisana v točki 12. 
  4. Uredništvo ima pravico, da prispevkov, ki ne ustrezajo merilom knjižne slovenščine (ali angleščine, če je članek oddan v angleščini, upošteva se britanska angleščina – British English; za več napotkov glej angleško različico navodil za avtorice/avtorje), ne sprejme v recenzentski postopek.
  5. Z rezultatom postopka kolegialnega recenziranja članka bo avtor/avtorica seznanjen/seznanjena v dveh mesecih od oddaje članka. Neobjavljenih prispevkov uredništvo avtorjem/avtoricam ne vrača. Pregledi in recenzije knjig se ne recenzirajo.
  6. Če je prispevek že bil ali pa bo v kratkem objavljen v drugi reviji, mora avtor/avtorica to izrecno navesti.
  7. Na posebnem listu naj avtor/avtorica poleg naslova znanstvenega članka navede svoje ime in priimek, akademski naslov in/ali profesionalni naslov, naslov elektronske pošte in telefonsko številko. Hkrati naj predlaga uvrstitev svojega članka v eno od naslednjih treh kategorij: izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, kratek znanstveni prispevek.
  8. Prva stran besedila naj vsebuje le naslov in morebitni podnaslov članka brez oznak avtorstva.
  9. Podnaslovi, ki naj obsegajo največ dve ravni, naj bodo oštevilčeni desetiško in levo poravnani. Uvod oštevilčite kot prvo poglavje.
  10. Članku je treba priložiti izvleček (abstract), ki mora biti napisan v slovenščini in angleščini ter mora vsebovati naslednje informacije: namen članka, metode dela, rezultati in sklepi prispevka. Izvleček naj ne vsebuje komentarjev in priporočil. Izvleček mora biti izpisan na posebni strani pred uvodom. Skupna dolžina izvlečkov v obeh jezikih ne sme presegati 250 besed. Izvlečku je treba dodati do pet ključnih besed tako v slovenščini kot v angleščini. Pred angleškim izvlečkom napišite naslov članka v angleščini, če je članek v angleščini, pa pred slovenskim izvlečkom naslov članka v slovenščini.
  11. Članku, ki je napisan v slovenščini, je treba priložiti tudi povzetek (summary) v angleščini v obsegu od 600 do 800 besed. Povzetek mora vsebovati opis namena in metod dela ter povzemati analizo oziroma interpretacijo rezultatov. V povzetku ne sme biti ničesar, česar glavno besedilo (članek) ne vsebuje. Za jezikovno korektnost povzetka v angleščini poskrbi avtor/avtorica. Upošteva naj se britanska angleščina (British English – za več napotkov glej angleško različico navodil za avtorice/avtorje). Povzetek (summary) naj bo umeščen za razdelek »Zaključek« in pred razdelek »Literatura in viri«.
  12. Avtor/avtorica naj v besedilu označi najprimernejša mesta za grafične elemente (tabele, skice, grafikone itd.) po zgledu: [Tabela 1 približno tukaj]. V dokončni obliki naj bodo ti izdelki priloženi na koncu besedila. Naslov tabele, grafa ipd. je nad grafičnim elementom. Naslovi tabel, grafov, skic ipd. se zaključijo s piko. Avtor/avtorica naj prostor, ki ga grafični izdelek v prispevku zasede, šteje v obseg besedila bodisi kot 250 besed (pol strani) ali 500 besed (cela stran). Uredništvo ima pravico, da grafične izdelke umesti v besedilo glede na najustreznejši prelom strani. Vseh prikazov naj ne bo več kot osem.
  13. Število in dolžina opomb naj bosta omejena le na najnujnejše. Opombe naj bodo izpisane kot sprotne opombe (footnotes) in zaporedno oštevilčene. Avtor/avtorica lahko v objavni različici članka priloži kratko zahvalo, ki bo objavljena na koncu prispevka pred opombami oziroma seznamom literature.
  14. Sklic na vir v besedilu naj vsebuje priimek avtorja/avtorice in letnico izida: (Sztompka 1993). Stran, na kateri se navedek v delu nahaja, se napiše za dvopičjem: (Wallace 1988: 577). Če sta avtorja/avtorici navedenega dela dva/dve, navedete oba/obe: (Adorno in Horkheimer 1990), pri večjem številu avtorjev/avtoric izpišete le prvo ime: (Stankovič in dr. 1999). Dela enega/ene avtorja/avtorice, ki so izšla istega leta, ločite z zaporednim dodajanjem malih črk (a, b, c itn.) stično ob letnici izida: (Bourdieu 1996a). Dela različnih avtorjev/avtoric, ki se vsa nanašajo na isto vsebino, naštejte po abecednem redu, med njimi je podpičje: (D’Andrade 1995; DiMaggio 1997; Zerubavel 1997).
  15. V članku uporabljena dela, raziskave, raziskovalna poročila, baze podatkov, spletne strani ipd. morajo biti v abecednem seznamu navedeni na koncu prispevka v poglavju z naslovom Literatura in viri. Pri navedbi spletne strani se v oklepaju dopiše datum dostopa. Povezave DOI izpisujemo s predpono https://doi.org/ in jih navajamo na enak način kot spletne strani. Vsako enoto v teh seznamih zaključuje pika. Način navedbe enot v poglavju Literatura in viri je naslednji:
  • Rus, Veljko (1999): Vrednote zaposlenih do dela in do družbe. Družboslovne razprave, XV (30–31): 113–133.
  • D’Andrade, Roy (1995): A Folk Model of the Mind. V D. Holland in N. Quinn (ur.): Cultural Models in Language and Thought: 112–151. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Lamont, Michele, in Fournier, Marcel (ur.) (1992): Cultivating Differences: Symbolic Boundaries and the Making of Inequality. Chicago, London: The University of Chicago Press.
  • Le Goff, Jacques (1999): Medieval Civilization. Oxford, Cambridge: Blackwell.
  • Garton, Luis, in dr. (1997): Studying Online Social Networks. Journal of Computer-Mediated Communication, 3 (1). Dostopno prek: http://jcmc.huji.ac.il/vol3/issue1/ (20. 5. 2001).
  • Laurenti, Jeffery (1998): The New U. N. Assessment Scale and Analysis of the Rate Revisions Adopted by the 52nd United Nations General Assembly. Dostopno prek: http://www.unausa.org/newindex.asp?place=http://www.unausa.org/programs/scale.asp (9. 12. 2004).
  • Aratani, Lauren (2020): »Tsunami of Untruths«: Trump Has Made 20,000 False or Misleading Claims. Report. The Guardian, 7. 2020. Dostopno prek: https://www.theguardian.com/us-news/2020/jul/13/donald-trump-20000-false-or-misleading-claims (10. 10. 2020).
  • United Nations peacekeeping. Dostopno prek: http://www.un.org/Depts/dpko/dpko/index.asp (28. 2. 2006).
  • Colbert, Stephen (2005): The Word – The Colbert Report. Comedy Central, 17. 10. 2005. Dostopno prek: http://www.cc.com/video-clips/63ite2/the-colbert-report-the-word—truthiness (13. 10. 2020).
  • McAuliffe, Cameron (2015): Graffiti Sessions: The Art and Justice of Sociable Cities. Graffiti Dialogues. YouTube, 15. 1. 2015. Dostopno prek: https://www.youtube.com/watch?v=dufgmQrNya8&list=PLAUgzWv9lVJnZ2teo0Tq7JSjD3b6BFyg1 (13. 10. 2020).
  • Če ima referenca več kot dva/dve avtorja/avtorici, v glavnem besedilu navedemo samo prvega/prvo avtorja/avtorico, npr. (Stankovič in dr. 1999), v razdelku Literatura in viri pa navedemo vse avtorje/avtorice, če ima delo do vključno pet (5) avtorjev/avtoric. Če ima delo več kot pet (5) avtorjev/avtoric, navedemo samo prvega/prvo, npr.:
  • Hlebec, Valentina, in dr. (2012): Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji. Ljubljana: Založba FDV.
  1. Če je članek napisan na osnovi raziskave ali arhivskih podatkov, naj avtor/avtorica to eksplicitno napiše.
  2. Če je članek napisan v slovenščini, se pri citiranju uporabljajo slovenske »dvojne navednice« (ne “takšne”, ne “takšne”, ne „takšne”). Pri citiranju znotraj citata se uporabijo ‘enojne navednice’. Za napotke pri pisanju angleškega članka glej angleška navodila za avtorice/avtorje.
  3. Daljši navedki (več kot 40 besed) naj bodo postavljeni v samostojen odstavek, z zamaknjenimi robovi, v manjšem tisku in brez narekovajev.
  4. Avtor/avtorica je dolžan/dolžna za gradiva, ki jih uporablja v prispevku, pridobiti dovoljenje lastnika avtorskih pravic. Za tako dovoljenje se v prispevku na ustrezen način zahvali.
  5. Avtor/avtorica prenese materialne avtorske pravice za objavljeni prispevek na izdajatelja revije.
  6. Ob izidu prejme vsak/vsaka avtor/avtorica članka izvod revije. Članki niso honorirani, prevodi in recenzije pa le po predhodnem dogovoru.

Prosimo, preberite tudi: Izjava o etiki objavljanja in zlorabah pri objavljanju

 

Smernice za oblikovanje in obravnavo krajših znanstvenih prispevkov

Kratki znanstveni prispevek je izvirni znanstveni članek, pri katerem so nekateri elementi sheme IMRAD lahko izpuščeni. Na kratko povzema izsledke končanega izvirnega raziskovalnega dela ali dela, ki je še v teku. Sem uvrščamo tudi kratke preglede (mini review) in predhodne objave, če imajo značaj znanstvenega prispevka.

Sem uvrščamo tudi podatkovne prispevke, ki ne ustrezajo pogojem za uvrstitev v tip izvirni znanstveni članek ali pregledni znanstveni članek. Podatkovni prispevek je prva objava originalnih raziskovalnih podatkov v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo. V reviji je objavljen opis raziskave, raziskovalni podatki pa so dostopni na ustrezni stalni povezavi. Objavljen mora biti v znanstveni reviji z recenzentskim sistemom sprejemanja člankov.

Sem uvrščamo tudi uvodnike v tematskih številkah revij, če imajo jasno ločen diskusijski, sklepni ali pregledni del, podrobno povzemajo in opredeljujejo temo ali raziskovalni problem, vsebujejo krajšo analizo znanstvenih dosežkov člankov, objavljenih v posebni številki ali tematskem sklopu, uporabljajo znanstveni aparat in so recenzirani na enak način kot znanstveni članki.

Prispevkov s konference, tudi če so bili objavljeni v znanstveni reviji, ne uvrščamo v ta tip. Izjema so članki, ki so bili po konferenci na povabilo uredništva revije napisani posebej za redno številko revije in so bili sprejeti v objavo po enakih recenzentskih merilih in postopkih kot članki v redni številki revije ter ustrezajo definiciji kratkega znanstvenega prispevka.

Kratkih prispevkov s konference, tudi če so bili objavljeni v znanstveni reviji, ne uvrščamo v ta tip, kot tudi ne komentarjev k člankom (npr. v obliki pisem urednikom), razen v primeru, kadar vsebujejo tudi lastne raziskovalne izsledke in ustrezajo definiciji kratkega znanstvenega prispevka.

Družboslovne razprave objavljajo kratke znanstvene prispevke, dolge med 2.500 in 4.000 besed.

Raziskovalni podatki

Odprti dostop do raziskovalnih podatkov omogoča večjo transparentnost in preverljivost ugotovitev, predstavljenih v prispevkih, obenem pa tudi, da zbrani podatki štejejo kot samostojen rezultat znanstvenega dela. Poleg tega odprti dostop do raziskovalnih podatkov raziskovalkam in raziskovalcem ponuja možnost ponovne uporabe že zbranih podatkov za potrebe novih raziskav.

Revija Družboslovne razprave sledi načelom odprtega dostopa do podatkov in podpira naslednje načine ravnanja:

  • Avtorice in avtorje spodbujamo, da zagotovijo odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so plod njihovih raziskav, in so jih uporabili v prispevkih, objavljenih v Družboslovnih razpravah.
  • Avtorjem in avtoricam priporočamo, da svoje raziskovalne podatke objavljajo v podatkovnih repozitorijih, središčih ali arhivih, skladno z relevantno zakonodajo in strokovnimi etičnimi merili.
  • Avtoricam in avtorjem svetujemo, da za objavo svojih raziskovalnih podatkov izberejo zaupanja vreden področni repozitorij, ki omogoča različne režime dostopa za različno (ne)občutljive podatke. Med take režime sodijo na primer odprti dostop, dostop ob registraciji, dostop za raziskovalne namene, dostop v varovanih pogojih (prek varne povezave ali v varni sobi).
  • Avtorjem in avtoricam priporočamo, da so podatki urednikom in recenzentom na voljo ob oddaji članka v recenzijo, vsem pa najkasneje ob izdaji revije.

V skladu z nacionalno politiko odprtega dostopa priporočamo objavo v naslednjih repozitorijih: Arhiv družboslovnih podatkov, Repozitorij Univerze v Ljubljani, tuji repozitorij v skladu z zahtevami financerja, Zenodo. Če vam navedeni repozitoriji ne ustrezajo, si pri izbiri lahko pomagate z Registrom repozitorijev raziskovalnih podatkov.

Avtorji in avtorice, ki v svojih prispevkih uporabljajo obstoječe podatkovne vire, morajo te vire vedno ustrezno citirati, in sicer v skladu z Navodili za avtorje revije Družboslovne razprave in podatki za citiranje odprtodostopnih raziskovalnih podatkov, ki jih navaja repozitorij oziroma arhiv, v katerem so podatki na voljo.

Recenzentom in recenzentkam bomo v dvojno slepem recenzentskem postopku povezavo na raziskovalne podatke omogočili le v primeru, ko določen repozitorij zagotavlja možnost anonimnega oziroma slepega dostopa.

V primeru dodatnih vprašanj avtorice in avtorje pozivamo, naj se obrnejo na Arhiv družboslovnih podatkov (arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si), ki je tudi pobudnik vpeljave zgoraj naštetih smernic, namenjenih vzpostavitvi, implementaciji in vzdrževanju načel upravljanja s podatki FAIR.