Sociološko srečanje 2013: Elite in ljudstvo

Tema tradicionalnega letnega srečanja sociologinj in sociologov leta 2013 je bila Elite in ljudstvo. Srečanje je potekalo od 8. do 9. novembra 2013 v Kopru.

Program srečanja in povzetki prispevkov

Slovensko družbo je zajela kriza legitimnosti sistema. Ta je rezultat prepletanja dveh okoliščin: že prej neučinkovite pravne države zlasti na gospodarskem področju in koncentracije moči v vplivnih omrežjih in razkrajanja države blaginje v času krize ter poglabljanja razočaranja. V torišču teh objektivnih težav, neizpolnjenih pričakovanj in tudi zbeganega iskanja rešitev, so elite. Te so se znašle v protislovnem položaju; na eni strani so zaradi svoje kompetentnosti nepogrešljive pri snovanju in izvajanju ukrepov za institucionalno reševanje kompleksnih problemov, na drugi strani pa so deležne nezaupanja in s tem vse manjše legitimnosti. Njihova nelegitimnost ne izhaja le iz prepogosto pavšalnih moralnih dvomov, pač pa tudi iz dejstva, da bi za izhod iz strukturne krize potrebovali nov program razvoja, a ga težko pričakujemo od tistih, ki so državo z dosedanjim programom razvoja pripeljali v krizo. Potreba po alternativi in nejevera v zmožnost obstoječih elit, da bi jo bile sposobne opredeliti, pa še ne pomeni, da jo zmore v učinkoviti in izvedljivi obliki predlagati kdo drug. V tem primeru bi programsko iztrošene elite lahko brž zamenjali z drugimi, temeljna družbena vloga elit pa bi ostala nespremenjena. Protislovni položaj elit zaznamuje in omejuje tudi diskurz protestnikov, ki ne vedo, ali naj ustanovijo novo politično stranko, ali naj zahtevajo vlado razsvetljenega absolutizma, ali naj le uživajo v trenutku neposrednega političnega udejstvovanja na ulici, ki pa je programsko predvsem negativno.
Naloga sociološke znanosti na letošnjem sociološkem srečanju je premisliti koncept, strukturo in položaj elit ter njihovih razmerij do ljudstva. Pojem elit je dvoumen že v tem, da jih lahko na eni strani razumemo opisno, namreč kot nosilke moči, na drugi pa kakovostno, in sicer kot nosilke redkega znanja ali celo vrlin. Sedanja kriza legitimnosti elit je pojmovno izražena s tem, da javno mnenje povezuje elite z močjo, nikakor pa ne tudi z vrlinami, obenem pa dvomi v njihovo znanje oziroma kompetentnost. Analiza koncepta elit mora zagotovo vključevati razumevanje njihove razčlenjenosti. Elite niso nekaj monolitnega, temveč vsebujejo več podskupin z različnimi strukturami kapitalov in z različnimi strategijami delovanja in samo-promocije. Za družbeni ugled tekmujejo tudi z medsebojnim diskreditiranjem. Tako poslovne in tehniške elite pogosto odrekajo izvršno kompetentnost in ekonomsko legitimnost kulturniškim in intelektualnim elitam, v nasprotni smeri pa gredo očitki o moralni nelegitimnosti, pa tudi o strokovni nekompetentnosti. Premisliti je treba tudi to, kakšno vlogo ima lahko pri nalogah, pri katerih imajo prvenstvo elite, ljudstvo. Ljudstvo ni isto kot prebivalstvo, množica ali javno mnenje, temveč je politični koncept, ki predpostavlja temeljno politično razsodnost državljanov-laikov. Na tej predpostavki je utemeljena demokracija. Globalne in lokalne finančne in politične elite skušajo danes omejiti demokracijo, »da bi lahko rešile krizo tako, kot je treba«, ljudstvo pa jim vrača z mnenjem, da elit pri vodenju družbenih procesov ne vodijo strokovni razlogi, temveč nelegitimni partikularni interesi. Medsebojno nezaupanje med ljudstvom in elitami je (v določenem pomenu besede) sestavni del krize. Te bržkone ne bo mogoče prebroditi na produktiven in pravičen način brez ponovne vzpostavitve zaupanja in sodelovanja med omenjenima skupinama. Prispevek sociološke znanosti pri tem je predvsem v tem, da umirjeno in temeljito premisli njuno strukturiranost in razmerje med njima, da bi se širša javna razprava lahko premaknila od diskreditacij in izključevanja k racionalnemu razpravljanju in temeljitemu soočenju s problemi.

Razmerja med elitami in ljudstvom ne bomo tematizirali le v polju politike,ampak, ga je mogoče misliti tudi v kontekstu drugih pomembnih področij – od religije in znanosti do kulture in mnogih drugih. Obenem pa se pri svojem delu ne bomo omejili zgolj na razprave o tem vprašanju, ampak bo v okviru sekcij mogoče razpravljati tudi o drugih temah ter relevantnih družbenih vprašanjih in problemih.

Nadaljevali bomo tudi s forumom sociologinj in sociologov, ki se v javnih službah, gospodarskih družbah in civilno-družbenih organizacijah ukvarjajo s prepoznavanjem in reševanjem različnih družbenih problemov. Njihove tako pozitivne kot negativne izkušnje so lahko pomemben vir informacij študentkam in študentom, mladim diplomantkam in diplomantom, obenem pa so tudi izziv sociologiji kot znanosti za njen nadaljnji razvoj. Obenem pa takšni forumi predstavljajo idealno priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in povezovanje.

Na letnem srečanju društva je potekala panelna razprava z naslovom Elite in ljudstvo, na kateri so sodelovali Tone Kramberger, Jože Vogrinc, Ivan Bernik, Barbara Rajgelj in Lenart Škof, razpravo pa je moderiral Gorazd Kovačič.

Sociološko srečanje 2012: Slovenija v času negotovosti

Tema sociološkega srečanja leta 2012 je bila “Slovenija v času negotovosti”. Srečanje je potekalo od 9. do 10. novembra 2012 v Mariboru.

Program letnega srečanja SSD

Zbornik povzetkov

Sociologija kot znanstvena disciplina je svojo družbeno vlogo od svojega začetka videla v razkrivanju, analiziranju in (raz)umevanju zlasti tistih družbenih procesov, ki v družbo vnašajo nestabilnost, a hkrati odpirajo razvojne možnosti. Vloga sociologije naj bi bila zato posebej pomembna v časih družbene dezintegracije in z njo povezanih negotovosti, saj naj bi ob pojasnjevanju vzrokov in posledic razdruževalnih procesov, mislila tudi mehanizme za njihovo obvladovanje. A sociologija še zdaleč in že zdavnaj ni edina znanost in tudi ne edina družbena sila, ki misli družbo in skuša razbrati ne/želene družbene tokove. Vendar pa je njena naloga drugačna od vrste drugih akterjev in sicer, da to počne na način družbenega (samo)opazovanja in analiziranja. Pri tem, pa se tudi sama ni mogla (in se ne more) izogniti vprašanju praktične uporabe sociološkega znanja ali opozoril o odgovornosti nosilcev in nosilk sociološkega znanja v razmerah izrazite družbene neenakosti.

Letošnje sociološko srečanje bo zato namenjeno razmisleku ter predstavitvi rezultatov raziskav o spremembah, ki v slovenski družbi in njenem nadnacionalnem okolju potekajo v zadnjih letih. Predmet obravnave ne bodo le ekonomske, politične in kulturne spremembe na makro družbeni ravni, ampak tudi njihov vpliv na procese na mikro ravni v vsakdanjem življenju. Ob tem bo nedvomno eno od osrednjih (spoznavnih) vprašanj, katere značilnosti teh sprememb je mogoče šteti za »krizne«.

Nič manj kot razkrivanje razsežnosti in vzrokov sedanjih strukturnih sprememb v Sloveniji in njenem okolju, bodo na srečanju dobrodošle sociološke analize soočanja z neželenimi spremembami ter poskusi usmerjanja sprememb glede na legitimne družbene cilje. Sociološko raziskovanje se v tem primeru ne more omejiti le na javne politike in druge formalizirane poskuse obvladovanja neželenih sprememb, ampak mora upoštevati tudi različne načine spoprijemanja z negotovostmi in prikrajšanostmi, ki jih te spremembe vnašajo v vsakdanje življenje. Ob upoštevanju različnih vidikov odzivanja na neželene družbene spremembe, se bo mogoče približati odgovoru na vprašanje, ali je za sedanje razmere v Sloveniji značilno aktiviranje socialnih, ekonomskih in kulturnih potencialov ali pa – nasprotno – celo njihovo zamiranje.

Sociološka obravnava sedanjih razmer v slovenski družbi ter njenih razvojnih možnosti se na sociološkem srečanju ne bo mogla izogniti tudi širšemu vprašanju o posebnostih slovenskega prehoda iz socializma v kapitalizem in njegovi povezanosti s trendi v globalnem kapitalizmu. To vprašanje se ne nanaša le na ekonomske in politične procese v poosamosvojitvenem obdobju, ampak še zlasti na procese, ki so oblikovali in oblikujejo temeljne značilnosti slovenske družbene skupnosti. Odražajo se v problematiki družbene vključenosti oz. izključenosti posameznikov in skupin, družbenih neenakostih ter družbeni integraciji in solidarnosti na eni strani ter v razcepih in konfliktih na drugi.

Slovensko sociološko srečanje 2012 ne bo le forum za predstavitev in kritično obravnavo rezultatov najnovejših socioloških raziskav slovenske družbe in njene vpetosti v mednarodno okolje, temveč bo tudi priložnost za predstavitev izkušenj sociologov in sociologinj, ki se v javnih službah ter v gospodarskih organizacijah in civilnodružbenih združenjih ukvarjajo s prepoznavanjem in reševanjem družbenih problemov.

Fotogalerija:

Sociološko srečanje 2011: Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe

Sociološko srečanje 2001 z naslovom Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe je potekalo v Celju od 17. do 19. novembra 2011

Spreminjanje družb je praviloma nepretrgan proces, za katerega je značilno prepletanje preteklosti, sedanjosti in prihodnost. Kljub temu pa je v tem procesu mogoče občasno prepoznati prelomna zgodovinska obdobja, v katerih se vzpostavi novo razmerje med preteklostjo in sedanjostjo ter s tem tudi nove razvojne možnosti. Procesi, ki so pred približno tremi desetletji vzniknili v Sloveniji, so bili nedvomno prelomni, saj so postopoma preoblikovali politično, gospodarsko in kulturno podobo slovenske družbe, spremenili njen položaj v mednarodnem prostoru ter pomembno vplivali na življenjske možnosti in življenjske sloge prebivalcev in prebivalk Slovenije.

Čeprav se zavedamo, da je časovno zamejevanje družbenega spreminjanja arbitrarno, pogosto nekonsenzualno in zato nehvaležno, se mu tudi sociološka stroka ne more povsem izogniti. Ko govorimo o tridesetih letih spreminjanja slovenske družbe, želimo opozoriti na velike strukturne premike in hkrati na točke dejanskih in simbolnih zarez v »življenju« družb. Z omenjeno časovno zamejitvijo želimo izpostaviti obdobje pojavov in procesov, premikov in zamikov v strukturnih zarezah, pri čemer spremembo političnega sistema razumemo samo kot enega od mehanizmov strukturnih sprememb.

V ospredju našega strokovnega zanimanja bodo poleg razmislekov o institucionalnih spremembah v organiziranosti družbe predvsem analize in refleksije o logiki družbenega delovanja akterjev, premikih v vrednotnem sistemu, pa tudi strukturni »zamiki« v podsistemih, kot so gospodarstvo, šolstvo, sociala, zdravstva, okolje idr.

Sociologinje in sociologi smo pomembne vidike teh sprememb vsa tri desetletja aktivno spremljali tako z raziskovanjem kot tudi s strokovnim delom in poseganjem na različnih družbenih področjih – od političnega in gospodarskega do civilno-družbenega. Letošnje sociološko srečanje je priložnost za sistematično refleksijo sociološke udeležbe v spreminjanju slovenske družbe v zadnjih treh desetletjih na obeh ravneh – na raziskovalni, ki predvsem opazuje, analizira in reflektira družbene spremembe, in na ravni strokovnega sociološkega delovanja, ki z ekspertizami, načrtovanjem, organiziranjem in odločanjem posega v družbeno dogajanje.

Na raziskovalni ravni bo srečanje vključevalo tri, med seboj povezane poglede: prvi se bo opiral na longitudinalne raziskave; drugi bo temeljil na raziskavah, ki se ukvarjajo z analizo različnih vidikov današnjega stanja in sprememb, tretji pa bo usmerjen na povezavo sedanjosti slovenske družbe z njeno prihodnostjo ter bo na ta način skušal osvetliti njene razvojne perspektive.

Na ravni strokovnega sociološkega delovanja bo srečanje priložnost za osvetlitev in refleksijo pomembnih praktičnih prispevkov sociologov in sociologinj k spreminjanju posameznih področij družbenega življenja. Pozornost bo usmerjena tako na dobre izkušnje kot tudi na primere, ko sociološka strokovna prizadevanja niso vodila k želenim rezultatom. S tem bomo lahko prepoznali uspehe, probleme in izzive pri našem profesionalnem uveljavljanju. Zato letno sociološko srečanje ne bo le priložnost za vsestransko sociološko analizo spreminjanja slovenske družbe, ampak tudi za kritično samoanalizo stanja in perspektiv sociologije v Sloveniji.

Posebno pozornost letos namenjamo strokovnim izkušnjam sociologinj in sociologov, ki delujejo v državni oziroma javni upravi, v gospodarstvu, medijih, kulturi, zasebnem sektorju ali civilno-družbenih organizacijah. Vse kolege in kolegice, ki bi želeli z nami deliti svoje strokovne oziroma karierne izkušnje, vabimo, da kratko informacijo oziroma svojo predstavitev pošljejo za del srečanja, ki smo ga poimenovali »Osebni (v)pogled«.

PROGRAM:

Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe

Celje, 17. – 19. 11. 2011, Hotel Evropa

Četrtek, 17.11.2011

Hotel Evropa

16:00 – registracija

17:00 – 18:30

1. Prostorska sekcija

(Drago Kos, Marjan Hočevar, Franc Trček, Matjaž Uršič, moderira: Simona Zavratnik)

2. Študentska sekcija

(Anej Korsika, Sašo Furlan, Tim Dobovšek, Dragan Nikčević, moderira: Jure Lenarčič)

19:00 – sprejem

Petek, 18.11.2011

8:15 – registracija (Hotel Evropa)

9:15Dvorana Narodnega doma (Občina Celje)

Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe

Plenarni del

09:30 – 10:40

Brina Malnar, Srna Mandič, Miroslav Stanojević

10:40 – 11:00 – odmor

11:00 – 12:10

Mirjana N. Ule, Sergej Flere, Jože Vogrinc

12:10 – 13:00 – splošna diskusija

13:00 – 15:00 – odmor za kosilo

Hotel Evropa

Delo v sekcijah

15:00 – 16:45

1. Družbena blaginja 1

(Stanka Intihar, Martina Stare, Brigita Vrabič Kek, Franci Kluže, Liza Sitar, Matjaž Mulej, Anita Hrast, Simona Šarotar Žižek, Andrej Fištravec, Srečo Dragoš, Mateja Sedmak, Blaž Lenarčič, Zorana Medarić, Peter Kopić, Matej Vatovec, Maja Zadel moderira: Srna Mandič)

2. Odprti termin 1 (Varia)

(Samo Uhan, Mitja Hafner Fink, Miran Lavrič, Marina Tavčar Krajnc, Andrej Kirbiš, Liljana Rihter, Janez Kolenc, moderira: Samo Uhan)

16:45 – 17:15 – odmor

17:15 – 19:00

1. Osebni (v)pogeld (okrogla miza, moderira: Jelena Aleksić)

2. Odprti termin 2 (Raziskovanje turizma)

(Tatiana Bajuk Senčar, Aleksandra Brezovec, Marjan Hočevar, Dejan Križaj, Nena Močnik, Irena Weber, moderira: Marjan Hočevar)

20:00 – Slavnostna večerja

Sobota, 19.11.2011

Hotel Evropa

08:30 – registracija

09:00 – 10:30

1. Sekcija za medkulturne študije

(Mojca Pajnik, Mitja Sardoč, Karmen Medica, Ana Kralj, Igor Bahovec, Zorana Medarić, Blaž Lenarčič, Andrej Kirbiš, moderira: Mateja Sedmaka)

2. Pedagoška sekcija (okrogla miza ob izidu novega srednješolskega učbenika)

(Mira Janžekovič, Mirjam Počkar, Marina Tavčar Krajnc, Majda Degan, moderator: Ivan Bernik)

10:30 – 10:50 – odmor

10:50 – 12:20

1. Družbena blaginja 2

(Srna Mandič, Hlebec Valentina, Majda Černič Istenič, Vojka Šircelj, Matic Kavčič, moderira: Matic Kavčič)

2. Sekcija za spol in družbo

(Maca Jogan, Nevenka Černigoj Sadar, Aleksandra Kanjuo Mrčela Milica Antić Gaber, Jasna Podreka, Sara Rožman, Irena Selišnik, Iztok Šori, Sonja Bezjak, Roman Kuhar, koderira: Milica Antić Gaber)

12:20 – 12:40 – odmor

12:40 – 14:10

1. Odprti termin 3 (Raziskovanje spolnosti)

(Ivan Bernik, Roman Kuhar, Alenka Švab, Irena Klavs, Valentina Hlebec, Tina Kogovšek, Tjaša Žakelj, moderira: Valentina Hlebec)

2. Religiološka sekcija

(Maca Jogan, Srečo Dragoš, Marjan Smrke, Igor Škamperle, moderira: Aleš Črnič)

13:10 – 15:30 – odmor za kosilo

Spremljevalni program:

Sobota ob 15:30 (varianta ob 16:00)

Ogled razstave Alme Karlin (organizirano vodenje, več na http://www.pokmuz-ce.si/alma3d/ )
Celeia – Mesto pod mestom (organiziran vodenje, več na http://www.pokmuz-ce.si/podmestom/ )

Fotogalerija:

Sociološko srečanje 2010: Družba, kriza, razvoj

Sociološko srečanje 2010 je potekalo od 18. do 20. novembra v Portorožu. Tema srečanje je bila: Družba, kriza, razvoj.

Na našem lanskem posvetu v Portorožu, kjer smo razpravljali o socioloških refleksijah globalne krize smo ugotovili, da tako kompleksna in široka tema zahteva poglobljeno obravnavo, če želimo odgovoriti na vprašanja o razvojnih dilemah slovenske družbe. Ker preprosto na verjamemo, da je izhod iz krize v Sloveniji mogoč brez znanstvenega prispevka sociologije, bo tej temi namenjeno tudi letošnje sociološko srečanje.

Spraševali se bomo torej ali je kriza le »začasno« stanje družbe oziroma njenega dela (gospodarstva), kjer lahko težave rešujemo s klasičnimi ekonomsko-tehnološkimi instrumenti ali pa razmere v družbi vendarle zahtevajo globljo sociološko konceptualizacijo vzrokov in značaja krize ter morebitnih alternativnih izidov, ki vključujejo tudi možnost, da gre za permanentno družbeno konstelacijo. Prepričani smo, da je za odgovore na ta vprašanja nujen tudi teoretski dialog znotraj sociologije.

Gost letošnjega srečanja bo prof. Colin Campbell z univerze v Yorku (University of York). Predstavil nam bo teze in poglede, ki jih je objavil v zadnji monografiji z naslovom »The Easternization of the West.

Kot običajno, bo tudi letos delo potekalo v okviru sekcij in panelov, organizirali pa bomo tudi okroglo mizo z gosti, ki bodo naslovno temo osvetliti tudi z drugih, ne samo socioloških »zornih kotov«. Več o vsebini boste našli v programu srečanja, ki bo objavljen na spletnih straneh društva.

Organizatorji srečanja smo prepričani, da boste v kontekstu predlagane teme našli področje, ki vas osebno ali strokovno še posebej zanima. Vabimo vas torej, da se posveta udeležite in hkrati, da za posvet pripravite prispevek. Predlagamo, da se pri pripravi prispevka držite krovne teme, dobrodošli pa so tudi predlogi za dodatne prispevke, ki bi jih po vašem mnenju morali uvrstiti na program srečanja in morda niso v povsem neposredni zvezi s tematiko letošnjega posveta. Za ta namen bo organiziran panel »Sodobno sociološko raziskovanje«, s katerim bi radi spodbudili raziskovalce k predstavitvi rezultatov raziskovalnega dela na področju sociologije.