Intervju s prof. dr. Kanjuo Mrčela: Družba se ne spreminja čez noč

Vabimo vas k poslušanju intervjuja z nekdanjo predsednico Slovenskega sociološkega društva dr. Alenskandro Kanjuo Mrčela.

“Nenadne spremembe, ki so šoki za sisteme, v principu ne morejo spremeniti utečenih, dolgo obstoječih sistemov. Dajejo nam čas, prostor, trenutek in spodbudo za premislek, kaj bi se lahko zgodilo, a ne naredijo tega težkega dela namesto nas. Spremembo lahko nakažejo, a za spremembe, tako dobre kot slabe, potrebujemo veliko časa. Družba se ne spreminja čez noč.”

Celoten intervju, ki je bil predvajan na radiu Val 202, najdete tu.

Poročilo s seje predsedstva ESA

 

14. in 15. maja letos je potekala 2. seja predsedstva Evropskega sociološkega združenja (ESA) v tem mandatu, ki se je je kot članica predsedstva ESA udeležila tudi dr. Milica Antić Gaber, članica SSD. V nadaljevanju izpostavljamo najpomembnejša sporočila s seje, ki jih prijazno pripravila.

  1. Konferenca 2021 v Barceloni

Priprave tečejo dalje ob upoštevanju možnosti, da ne bomo mogli (iz različnih razlogov) konference izvesti v živo. Razmišlja se o hibridnem modelu konference ob »v živo« tudi »on-line«. Tematiko se bo razširilo tudi na vprašanja življenja v/po pandemiji – New Normal Life in Europe; Manuel Castells je eden od potrjenih glavnih gostov.

  1. Sekcije ESA

Večina konferenc raziskovalnih mrež (RN) je bilo iz jeseni prestavljenih na pomlad; nekaj jih bo izvedeno on-line; nekaj (manjšina) jih je odpovedano.

  1. ESA PhD Summer School – Ljubljana

Doktorska poletna šola 2020 (ESA PhD SS), ki naj bi bila 19. – 20. septembra v Ljubljani ni odpovedana; pogovarjamo se o možnosti hibridne izvedbe: tisti, ki bodo lahko prišli bodo sodelovali v živo, drugi »on-line«. V začetku junija bodo tisti, ki so aplicirali za sodelovanje obveščeni o izbiri.

  1. European Sociologist

Kmalu bo izšla posebna številka European Sociologist s teksti na temo pandemije.

  1. Spletna stran ESA

Na spletni strani ESA se pripravlja posebna rubrika – SWAPSHOP s prispevki, ki bodo v pomoč pri študiju sociologije in FORUM, ki bo odprl možnost za diskusijske prispevke. Vabljeni k objavljanju!

 

Tematska številka Družboslovnih razprav

[ENGLISH BELOW]

Uredništvo Družboslovnih razprav se je odločilo, da bo zimsko (decembrsko) številko Družboslovnih razprav namenilo tematiki epidemije bolezni Covid-19. Čeprav je precej epidemioloških in zdravstvenih vprašanj še vedno neodgovorjenih, se že anticipirajo družbene razsežnosti epidemije, njenega poteka in posledic. Posebej bi želeli spodbuditi pripravo prispevkov, ki bi epidemijo reflektirali v luči ekonomskih in drugih oblik neenakosti (npr. “ageism”, prekarnost zaposlitev, problematika oddaljenega dela ipd.) pa tudi z vidika vloge sistema javnega zdravstva, političnih procesov in ukrepov na nacionalni in nad-nacionalni ravni ter vključevanja ter vloge civilne družbe v prilaganju na nove razmere. Članki se lahko osredotočajo zgolj na Slovenijo ali pa Slovenijo analizirajo v primerjalni perspektivi z vključitvijo drugih okolij.

V kolikor bi želeli pripraviti članek, vas prosimo, da do 15. junija oddate najavo prispevka na največ eni strani, s preliminarnim naslovom. Uredništvo Družboslovnih razprav bo za recenzentski postopek izbralo največ deset člankov, kolikor nam dopušča dinamika izdajanja revije v letošnjem letu. Članek je lahko napisan v slovenskem ali  angleškem jeziku. Članki bodo podvrženi običajnemu recenzentskemu postopku. Revija Družboslovne razprave je indeksirana v bazi SCOPUS.

Predsednica Sociološkega društva, izr. prof. dr. Hajdeja Iglič

Urednik Družboslovnih razprav, izr. prof. dr. Marjan Hočevar

 


 

Dear colleagues!

The editorial board of the Družboslovne razprave Journal (Social Sciences Discussion Papers) has decided to dedicate the winter (December) issue to the topic of the Covid-19 disease epidemic. Although many epidemiological and health questions are still unanswered, the social dimensions of the epidemic, its course and consequences are already anticipated. We would especially like to encourage the preparation of articles that reflect the epidemic in the light of economic and other forms of inequality (eg. ageism, precarious employment, the questions of remote work, etc.). We also see it important to analyze the role of public health systems in the crises, political processes and measures accepted at the national and trans-national levels and the involvement and role of civil society in adapting to the new situation. Articles can focus solely on Slovenia, or analyze Slovenia in a comparative perspective with reference to other countries or regions.

If you are interested in publishing the article in Družboslovne razprave, please submit a short abstract together with preliminary title by no later than 15 June. The editorial board will select up to ten articles for a review process. The article should be written in Slovene or English. Articles will be subject to the usual review process. The journal Družboslovne razprave is indexed in the SCOPUS database.

President of the Slovensko sociološko društvo (Slovene Sociological Association), assoc. prof. dr. Hajdeja Iglič

Editor of Družboslovne razprave (Social Debates), assoc. prof. dr. Marjan Hočevar

Najava sociološkega srečanja 2020: Družbene neenakosti in politika

DRUŽBENE NEENAKOSTI IN POLITIKA

BLED, 5. – 7. NOVEMBER 2020

Spoštovane članice in člani Slovenskega sociološkega društva,

vodstvo društva – predsednica in člani_ce predsedstva – vsako leto izberemo naslovno temo letnega srečanja, okoli katere se osredotoča delo na sekcijah, okroglih mizah in panelih. Naslovne teme izbiramo tako, da z njimi zajamemo širok spekter vsebinskih interesov in perspektiv naših članov in članic in hkrati ostajamo zvesti tesni povezanosti sociologije z aktualnim družbenim dogajanjem, saj sociologi_nje slovenski prostor bogatimo s kakovostno družboslovno analizo, pomagamo pri identifikaciji in intepretaciji družbenih problemov ter pri iskanju in oblikovanju ustreznih odgovorov nanje.

V jubilejnem letu 2020, ko praznujemo 55. obletnico delovanja društva, smo izbrali temo “Družbene neenakosti in politika”, ki jo bomo dopolnili s plenarno okroglo o vplivu epidemije bolezni Covid-19 na družbeno dinamiko. V nadaljevanju vam na kratko predstavljamo naš pogled na izbrano temo in vas vabimo, da s svojo prisotnostjo in prispevkom pomagate oblikovati in izvesti letošnje srečanje Slovenskega sociološkega društva.

Družbene neenakosti in politika

Rast ekonomskih neenakosti v dohodkih in bogastvu v zadnjih štirih desetletjih predstavlja enega ključnih razvojnih izzivov zahodnih, post-industrijskih družb. Tematika neenakosti je predmet številnih javnih in akademskih razprav, kjer avtorji_ice povezujejo aktualne pretrese v političnem življenju s spremenjenim režimom neenakosti. Akademska razprava se odvija znotraj širokega interdisciplinarnega okvira, v katerem družboslovne vede, med njimi sociologija, ekonomija in politične vede, razvijajo nove analitične pristope, ki temeljijo na analizi velikih podatkov, in se hkrati vračajo h klasičnemu konceptualnemu aparatu družbenih razredov in kapitala.

Globalizacija, tehnološki razvoj in spremembe na trgu delovne sile so ekonomski dejavniki, ki se najpogosteje navajajo med razlogi za povečevanja neenakosti v razvitih državah. V njih po mnenju nekaterih prihaja do vse bolj izrazite konsolidacije družbenih razkolov, ko se ekonomski položaji sistematično povezujejo z razlikami v dostopu do političnih virov, vrednot in stališč ter življenjskih stilov. S tem so povezana tudi vprašanja intersekcionalnosti, enakosti priložnosti, medgeneracijskega prenosa premoženja in povečevanja percipirane in dejanske socialne distance skozi zapiranje socialnih omrežij in prostorsko segregacijo.  

Kljub izpostavljenosti enotnim ekonomskim procesom so razlike med državami, ko gre za trend rasti neenakosti, velike: države Evropske unije so v primerjavi z Rusijo, Kitajsko, ZDA in Indijo v istem časovnem obdobju zabeležile najmanjši porast neenakosti. Do razlik prihaja tudi med državami znotraj evropskega prostora in še ožje znotraj skupine tranzicijskih držav, kar priča o pomembni vlogi političnih dejavnikov, politik in političnih ideologij, ki usmerjajo in omejujejo ekonomske procese in blažijo njihove posledice. Pomembno se je spremenil pogled na državo blaginje, kar je vodilo v reforme na področju davčnih in socialnih politik ter politik trga dela, ki so šibile pomen države na področju zmanjševanja neenakosti proizvedenih na trgu dela. V ozadju takšne transformacije države blaginje se je vseskozi spreminjal tudi odnos državljanov in državljank do vprašanj, ki sodijo na področje moralne filozofije kot so pravičnost, svoboda, solidarnost, tekmovalnost in meritokracija. Tradicionalna liberalna prepričanja v dohodkovno redistribucijo in davčno pravičnost so nadomestile teorije, ki opravičujejo nižanje davkov in koncentracijo bogastva. Povečevanje vrednosti za delničarje je postalo glavno vodilo korporativnega upravljanja.

Politična moč je zaradi sprememb v družbeni strukturi vse bolj koncentrirana v rokah višjega sloja in se izvaja v njegovo korist, kar je transformiralo politični konflikt in v nekaterih državah sprožilo množične proteste, v drugih pa na oblast pripeljalo “nove” politične elite, ki mobilizirajo volilce ob spretni uporabi digitalnih medijev in na vsebinski platformi o odtujeni politiki. Če privzamemo, da so generacije proizvod specifičnih zgodovinskih pogojev in dogodkov, zaradi katerih te svet vidijo in razlagajo na sebi lasten način, je pričakovati, da so tudi generacijski odzivi na problematiko neenakosti različni, da generacije uporabljajo različne repertoarje politične akcije in zasledujejo različne politične utopistike. Pri tem ne smemo pozabiti, da so politične spremembe, ki smo jim priča, posledice tako dolgotrajnih procesov rasti neenakosti kot tudi izrednih dogodkov in kriz, na primer velike finančne in gospodarske krize v prejšnjem desetletju in aktualneb epidemije bolezni Covid-19. Kako se neenakost odraža na zmožnosti različnih družbenih skupin, da se soočijo z novim zdravstvenim tveganjem, v kolikšni meri  sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije diskriminirajo med različnimi skupinami in kako bodo ekonomske posledice epidemije vplivale na ekonomsko neenakost, bodo nedvomno ene osrednjih tem sociološkega raziskovanja v prihodnjih letih. 

Vabljeni govorec na letošnjem srečanju bo prof. Mike Savage z oddelka za sociologijo na London School of Economics. Prof. Savage je avtor večjega števila del s področja neenakosti in direktor Atlantic Fellows Programme, največjega globalnega programa, ki povezuje raziskovalce_ke, oblikovalce_ke politik in aktiviste_ke, ki se pri svojem delu ukvarjajo z vprašanji družbenih neenakosti.

Plenarni govorec sociološkega srečanja 2020

Spoštovane članice, spoštovani člani, verjamemo, da smo v zgornjem predlogu navedli veliko iztočnic za pripravo prispevkov znotraj širšega tematskega področja družbene neenakosti in politike. Želimo si, da bi na letnem srečanju Slovenskega sociološkega društva globalno razpravo uspešno obogatili s spoznanji slovenske sociologije.

Navodila v zvezi s prijavo prispevkov in okroglih miz na sociološko srečanje 2020 so dostopna tukaj.

Hajdeja Iglič

Predsednica Slovenskega sociološkega društva

Zapisnik okrogle mize Družboslovje in humanistika na Univerzi v Ljubljani

V celoti objavljamo zapisnik okrogle mize “Družboslovje in humanistika na Univerzi v Ljubljani“, ki jo je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sklopu letnega srečanja na Bledu.

Na okrogli mizi, ki jo je moderirala tedanja predsednica društva red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, so sodeloveli_e:

  • red. prof. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT,
  • red. prof. dr. Matjaž Krajnc, prorektor Univerze v Ljubljani,
  • Ana Kučan, krajinska arhitektka,
  • red. prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani,
  • dr. Ana Plemenitaš.

SSD – Zapisnik Plenarne okrogla mize ob 100. obletnice UL