Preminil je sociolog prof. dr. Jan Makarovič

Sporočamo žalostno vest, da je v 84. letu starosti umrl dr. Jan Makarovič, diplomirani psiholog in filozof ter doktor sociologije, upokojeni profesor Fakultete za družbene vede in član Slovenskega sociološkega društva.

Prof. dr. Jan Makarovič leta 1959 je diplomiral iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot psiholog je bil zaposlen na Zavodu za zaposlovanje v Kranju in nato v Ljubljani. Bil je prvi poklicni svetovalec za akademske poklice v Sloveniji. Razvil je Slovenski sistem odkrivanja in štipendiranja nadarjenih otrok, znan kot Zoisove štipendije, ki se je izvajal od 1986 do 2007 in je bil tudi rezultat empirične raziskave, v kateri je dr. Makarovič prek tisoč učencev spremljal od 1975, ko so zaključili zadnji razred osnovne šole, pa do njihovega poklica. Z raziskavo je 1982 doktoriral iz sociologije pri prof. dr. Zdravku Mlinarju; izsledki so izšli tudi v monografski obliki. Preučeval je kreativnost otrok, poklicno odločanje, osebni razvoj, družbeno neenakost ter realizacijo intelektualnih potencialov kot poseben vidik samoaktualizacije posameznika ter zasnoval izvirno teorijo človekove ustvarjalnosti in razvoja, ki jo je ražiril še na splošnejšo raven. Od leta 1971 do 1999, ko se je upokojil, je na FSPN (kot redni profesor od 1989) oz. pozneje Fakulteti za družbene vede utemeljil predmete sociologija mladine, sociologija ustvarjalnosti in antropologija spolov, nato nadaljeval predavateljsko pot na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze v Novi Gorici. Tudi po upokojitvi je aktivno sodeloval v sodobni sociološki produkciji, nenazadnje tudi s prispevkom Generacijski in družbeni ritmi – nauk leta 1968 na minulem sociološkem srečanju v Piranu.

Prof. dr. Jan Makarovič se je v svojih dvajsetih objavljenih in dveh še ne objavljenih knjižnih delih posvečal predvsem vprašanjem logike družbenega razvoja v kar najširšem prostorskem in časovnem okviru ter s posebnim ozirom na specifične probleme slovenstva. V razpravi Avantura sveta, kot sintezi svojih prizadevanj, je to tematiko še razširil in zajel razvoj sveta kot celote, od Velikega poka naprej.

Velja za enega od pionirjev slovenskega poklicnega usmerjanja, utemeljitelja sociologije mladine ter sociologije in antropologije ustvarjalnosti na Slovenskem. S svojim delom je pustil velik pečat na področju sociologije in psihologije.

 

Družini prof. dr. Jana Makaroviča izrekamo globoko sožalje.

Vabilo na pogovor ‘Simone de Beauvoir o starosti’

Vljudno vabljeni na pogovor ‘Simone de Beauvoir o starosti’,

ki bo potekal v četrtek, 13. decembra 2018 ob 18:30 v bralnici Centra kulture Španski borci.

Z antropologinjo dr. Ireno Šumi, raziskovalko in literarno kritičarko dr. Tino Bilban ter sociologinjo dr. Alenko Švab

 se bomo spraševali:

Kako da mlajši v starih ne prepoznavajo lastne usode?

Zakaj se s starim človekom skozi zgodovino nihče nikoli ne poistoveti? 

Tako kot skupnost ravna s svojimi starimi, takšna je gola resnica o njenih skritih ciljih. Zakaj tega ne vidimo?

Zakaj vedno govorimo o ‘lepih starcih’ in nikoli ‘lepih starkah’?

 

 

Gostje nam bodo predstavile svoj pogled na knjigo Starost Simone de Beauvoir,

ki jo je Boris A. Novak v spremni besedi označil za ‘pionirsko delo o fenomenu staranja in starosti’

in v kateri preberemo:

»Star človek je periferija človeškega stanja; ni prepoznan in nihče se ne prepozna v njem«

in

»Starostna politika je škandalozna. Toda še bolj škandalozen je način, na katerega se obravnava večino ljudi tako v mladosti kot v zrelih letih.«

 

Več informacij na http://opro.si/napovednik/ in https://www.facebook.com/events/277624042895057/.

 

Koproducent dogodka je Zavod EN-KNAP.

 

Letošnja nagrajenka in nagrajenci Slovenskega sociološkega društva

Na minulem letnem srečanju smo slavnostno podelili nagrade in priznanja Slovenskega sociološkega društva.

Častna člana sta postala dr. Andrej Kirn in dr. Tanja Rener, priznanje za uveljavljanje sociologije v javnosti in v praksi sta prejela novinar in urednik Sobotne priloge dr. Ali Žerdin ter dr. Boris Dular, dolgoletni kadrovnik v podjetju Krka, sociološki up pa je postal mag. Otto Gerdina.

Udeležence slovesne podelitve nagrad je uvodoma nagovorila predsednica Slovenskega sociološkega društva (SSD) dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, ki je skupaj s podpredsednikom SSD dr. Romanom Kuharjem podelila nagrade in priznanja. Z nagradami po besedah predsednice »častimo sociologijo in ljudi, ki prispevajo k njenemu uveljavljanju ter skrbijo, da ostaja močna in priznana.”

Nagrejenki in nagrajencem iz srca čestitamo!

O podelitvi in novinarski konferenci, ki je sledila, sta pisali tudi Slovenska tiskovnga agencija in tednik Mladina.

Vabilo na srečanje “SOCIOLOGI_NJE IN NJIHOVA IDENTITETA V SODOBNI (SLOVENSKI IN ŠIRŠI) DRUŽBI”

Vabilo

 

na srečanje Sekcije sociologije časa Slovenskega sociološkega društva  na temo

SOCIOLOGI_NJE  IN NJIHOVA IDENTITETA V SODOBNI (SLOVENSKI IN ŠIRŠI) DRUŽBI,

ki bo v torek, 6.novembra ob 15. uri na SAZU

 

Še nedavno smo znali kar zadovoljivo proučevati ter pojasnjevati pogosto protislovno vlogo profesij, tudi sociologije. A morda bo treba znova predrugačiti naše dosedanje pristope  glede dometa in pomena tovrstnih skupin in njihovih ekspertiz v sodobni družbi.

Kam v tem dogajanju uvrstiti sociologijo? Kakšne so izkušnje (slovenskih) sociologov? Imamo še dovolj znanja, orodij in želje za podkovano pojasnjevanja novejših družbenih sprememb in predvsem za zrelo samorefleksijo o položaju lastne stroke danes? O tem, in še o čem, bi spregovorili na srečanju Sekcije za sociologijo časa Slovenskega sociološkega društva, v torek, 6. novembra 2018, na SAZU v Ljubljani, Novi trg 3, od 15. do 18. ure; gostitelj bo akad. Zdravko Mlinar.

Svoje izkušnje in poglede bodo najprej v 5-10 minutnih nastopih predstavili Anton Kramberger (moderator in avtor izhodiščnih misli), Maca Jogan (uvodne misli), Josip Močnik (teoretski okvir za sociološko samorefleksijo), Drago Kos (izkušnje v sodelovalnih projektih), Judita Ledić (sociologija v multinacionalki), Ciril Mezek (sociologija in slovensko zdravstvo), Majda Černič Istenič (težave sociologije v biotehniki), Ana Barbič in Anton Prosen (Interdisciplinarnost: osebne izkušnje), Jožica Puhar (sociologija v stiku s politiko), Zdravko Mlinar (premislek o naslovni problematiki). Sledila bo širša diskusija.

 Vljudno vabljeni_e.

 

Sekcija sociologije časa

Vodja sekcije Majda Pahor