Slovensko sociološko društvo vabi na pogovor o knjigi
Razsežnosti skrbstvenega dela.
O knjigi bodo spregovorile avtorice dr. Majda Hrženjak, izr. prof. dr. Vesna Leskošek, dr. Živa Humer.
Pogovor bo vodila mag. Mojca Frelih.
Pogovor bo 29. maja ob 17. uri v Trubarjevi hiši literature.
Več podrobnosti lahko preberete v vabilu.
Vabljene_i.
Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice,
vljudno vas vabimo na pogovor o knjigi Sociološke osti od božiča do velike noči avtorja dr. Marjana Smrketa. Pogovor bo v sredo, 10. aprila 2019, ob 16. uri v Trubarjevi hiši literature.
O knjigi bodo spregovorili avtor Marjan Smrke, sourednik zbirke OST (Založba FDV) Anton Kramberger in recenzent Samo Uhan.
Monografija ugledenega slovenskega sociologa religije in primerjalnega religiologa Marjana Smrketa z naslovom Sociološke osti od božiča do velike noči (2018) prinaša trideset poljudnoznanstvenih esejev o religiji, cerkvah, svetem, moči in mimikriji iz zadnjega desetletja. Avtor jih je napisal iz lastne nuje po odzivanju na aktualne zunanje dogodke, s težnjo, da določene dogodke ali pojave, povezane z religijo, predstavi še v nekoliko drugačni luči in da s tem zadosti okusu in razumu.
Več si lahko preberete v pripetem vabilu.
Vabljene_i!
ZNANOST IN DRUŽBE PRIHODNOSTI
NAJAVA SOCIOLOŠKEGA SREČANJA 2019
BLED, 18. – 19. OKTOBER 2019
V zadnjem desetletju se vrstijo razprave o hitrem znanstvenem razvoju in njegovih posledicah za življenja ljudi. Kot že velikokrat v zgodovini, znanstveni in tehnološki napredek ter z njima povezane spremembe povzročajo na eni strani visoka pričakovanja in vizionarske vpoglede, na drugi strani pa veliko negotovost in zaskrbljenost.
Donedavno je veljala močna zaveza znanosti k izboljšanju družbe. Razsvetljenski ideali so velevali, da bo v boljši družbi bolje vsem posameznikom in posameznicam. Že dolgo pa je razvidno, da so bili potenciali tehnološkega razvoja, ki bi jih lahko uporabili za radikalne izboljšave življenjskih in delovnih pogojev, uporabljeni predvsem za akumulacijo kapitala v razmerah neoliberalne globalne ekonomske ureditve.
Novejše analize v različnih naravoslovnih znanostih kažejo, da znanstveni razvoj sledi epistemološkem individualizmu in obljublja izboljšanje posameznih življenj – izboljšanje zdravja, učinkovitosti in mladosti (le nekaterih) posameznic in posameznikov. Ta cilj je radikalno oddaljen od humanistične obljube boljše družbe in je skladen z neoliberalno ideologijo ter atomizacijo družbe. Kritiki samozadostnosti odlično financirane NBIC skupine znanosti (bioinženiringa, nanotehnologije, informacijskih znanosti in kognitivnih raziskav) zahtevajo refleksijo motivov in posledic epistemološkega znanstvenega obrata. Mikavno obljubo preseganja biologije kot usode, ki uspešno odgovarja na človekov strah pred staranjem in smrtjo, želijo umestiti v družbeni in vrednostni okvir.
Na letošnjem srečanju bomo razpravljali o vlogi in nalogi znanosti danes, o umeščenosti znanstvenega razvoja v družbo, v kateri iščemo odgovore na številne probleme in izzive: ekonomske neenakosti in naraščajoča tveganja vse večjega števila delavk in delavcev; politične, kulturne in verske napetosti in spopadi; redefiniranje spolnih vlog, ureditev zasebnih življenj ter nove reproduktivne tehnologije; posledice demografskih sprememb med katerimi so najpomembnejši staranje zahodnih družb in migracije; tehnološka revolucija v proizvodnji hrane itd.
Med ugledne družboslovce, ki pomagajo razumeti odnose med znanstvenim razvojem in prihodnostjo človeškosti, zagotovo sodi tudi prof. Steve Fuller iz Univerze v Warwicku, Združeno kraljestvo, avtor Humanity 2.0: What it Means to be Human Past, Present and Future, ki bo na letošnjem srečanju imel plenarno predavanje.
V okviru različnih sekcij bomo spregovorili o sodobnih epistemoloških in metodoloških dilemah in prebojih – o razmerah in posledicah avtomatizacije in uporabe novih IK tehnologij na delo in zasebna življenja, o post-družbenih odnosih in o pričakovanjih, o katerih govori sociologija prihodnosti. Želim spregovorit o premikajočih se mejah človeškosti – tega, kar razumemo kot človeško glede naših telesnih in mentalnih funkcij, našega odnosa do strojev, ter definicije človeškega delovanja in na znanstvenih dognanjih utemeljenega razvoja družbe.
Menimo, da tematika letošnjega srečanja zahteva večdisciplinarno razpravo, ki presega dva ekstremna videnja odnosa sodobne znanosti in družbe: na eni strani naivno navdušenje nad novim, ki zanemarja politično in ekonomsko interesno vpetost znanosti, na drugi strani pa kataklizmična predvidevanja, utemeljena na tehnološkem determinizmu in teorijah zarote, ki podcenjujejo sposobnosti ljudi za humanizacijo tehnološkega napredka. Na srečanje bomo povabili znanstvenice in znanstvenike iz različnih področij ter druge sogovornice in sogovornice – umetnike_ce, gospodarstvenike_ce, novinarje_ke.
V letu, v katerem Univerza v Ljubljani – najstarejša in največja univerza na Slovenskem – slavi 100. obletnico delovanja, nameravamo del srečanj posvetiti razpravi o vidnosti in sodelovanju družboslovja, humanistike, naravoslovja, tehnike in umetnosti na UL.
Načrtujemo tudi mednarodni dogodek, ki bo predhodil letnemu srečanju SSD, posvečen razpravi o položaju in vlogi znanosti v regiji ter pomenu in prihodnosti sodelovanja socioloških društev šestih držav. Dogodka se bodo udeležile kolegice in kolegi iz socioloških društev Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Črne gore in Slovenije.
Veseli bomo, če s svojimi prispevki in prisotnostjo pomagate oblikovati in realizirati še eno zanimivo srečanje Slovenskega sociološkega društva.
Navodila v zvezi s prijavo prispevkov in okroglih miz na Sociološko srečanje 2019 so dostopna tukaj.
Aleksandra Kanjuo Mrčela
Predsednica Slovenskega sociološkega društva
Spoštovani kolegi in kolegice ter prijatelji in prijateljice Sekcije sociologija časa,
vabimo vas na srečanje Sekcije sociologija časa, ki bo v torek, 26. 3. 2019, s pričetkom ob 15.00 uri v sejni sobi SAZU, Novi trg 3, Ljubljana. Tema srečanja je “O (ne)povezovanju raznovrstnosti v znanosti in družbi”. Poudarek bo na kritičnih (samo)refleksijah ob zborniku “Kakšna sociologija? Za kakšno družbo?”. Moderator srečanja bo Zdravko Mlinar. Tukaj je nekaj njegovih izhodišč za obravnavano tematiko.
Uvodne prispevke pa bodo predstavili Frane Adam, Matjaž Hanžek, Sonja Kump, Stojan Sorčan.
Srečanje bo trajalo predvidoma do 18.00 ure. Zaradi lažje organizacije ste naprošeni, da potrdite svojo (ne) udeležbo na naslov aleksandra.hoivik@gmal.com.
Veseli bomo vašega odziva in sodelovanja.
Prijazen pozdrav.
Majda Pahor, predsednica sekcije
Na srečanju terminološke sekcije v Piranu (19. oktober 2018) je bil, na pobudo vodje urada Zagovornika načela enakosti (univ. dipl. sociologa, Mihe Lobnika), sprejet sklep o izvedbi razprave o pojmu »diskriminacija«.
Sklep je bil uresničen v obliki prve terminološke delavnice, ki je potekala pod naslovom Razumevanje in uporaba pojma »diskriminacija« v prostorih Zagovornika načela enakosti (Železna cesta 16, Ljubljana), v torek, 19. 3. 2019, od 18.00 do 19.40.
Po uvodnem pozdravu predsednice sekcije (M. Jogan) je predstojnik urada Zagovornika enakosti (Miha Lobnik) predstavil ključne značilnosti in pristojnosti vloge zagovornika, pri čemer se je oprl zlasti na Zakon o varstvu pred diskriminacijo (UL RS, 9. 5. 2016), ki določa in zamejuje dejavnost zagovorništva. Navzoče je seznanil tudi z obrazcem za prijavljanje domnevno diskriminacijskih praks (»Predlog za obravnavo diskriminacije«) in z zloženko za ozaveščanje širše javnosti (Ste diskriminirani? Pokličite nas na 080 8180).
V nadaljevanju je M. Jogan predstavila nekaj socioloških opredelitev diskriminacije in slovenski ustreznici po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (zapostavljanje, priznavanje manjših pravic). V razpravi, v kateri so poleg uvodničarja_ke sodelovali_e sodelujoči zagovornika (Neža Kogovšek Šalamon, Samo Novak, Nika Kovač), predstavnica MDDSZEM (Jasna Jeram) in pripadniki_ce SSD (Rok Smrdelj, Jelena Aleksić), so bili posebej izpostavljeni nekateri vidiki, kot so: potreba po natančnem poznavanju meja diskriminatornih praks, kar omogoča izključevanje različnih drugih oblik neenake obravnave posameznih oseb ali skupin; vloga tradicionalnih kulturnih vzorcev, ki prispevajo k ohranjanju (ne vedno namernih) diskriminatornih odnosov in/ali delovanj; v sporočanju o praktičnem odločanju glede vsebnosti ali odsotnosti diskriminacije je priporočljiva uporaba pojmov, ki niso (po sebi) tako obremenjeni z negativnim (so)pomenom, kot je »diskriminacija«, npr. pozitivni ukrepi; v presoji o vsebnosti diskriminacije pri posameznih primerih je potrebno upoštevati hkratno učinkovanje različnih dejavnikov (diskriminatornih bremen, uteži) in to upoštevati tudi pri raziskovanju (z uporabo presečiščnega, intersekcijskega pristopa); očitna je potreba po ozaveščanju najširše javnosti (preko izobraževanja, medijske dejavnosti, civilno-družbenih mrež, itd.), zlasti pa ključnih odločevalcev_k (na vseh ravneh) o politikah, ki usmerjajo vsakdanje življenje na vseh področjih; h krepitvi prizadevanj za odpravljanje raznolikih neenakih možnosti sodi tudi sodelovanje različnih (zlasti družboslovnih) strok s pristojnim zagovornikom.
Za konec: prva terminološka delavnica je nedvomno utrdila prepričanje, da lahko s skupnimi močmi spodbudimo in obogatimo različne vidike kompleksnih prizadevanj za zmanjševanje diskriminacije in zagotavljanje enakih možnosti za vse.
Maca Jogan, predsednica Terminološke sekcije SSD
