Najava sociološkega srečanja 2020: Družbene neenakosti in politika

DRUŽBENE NEENAKOSTI IN POLITIKA

BLED, 5. – 7. NOVEMBER 2020

Spoštovane članice in člani Slovenskega sociološkega društva,

vodstvo društva – predsednica in člani_ce predsedstva – vsako leto izberemo naslovno temo letnega srečanja, okoli katere se osredotoča delo na sekcijah, okroglih mizah in panelih. Naslovne teme izbiramo tako, da z njimi zajamemo širok spekter vsebinskih interesov in perspektiv naših članov in članic in hkrati ostajamo zvesti tesni povezanosti sociologije z aktualnim družbenim dogajanjem, saj sociologi_nje slovenski prostor bogatimo s kakovostno družboslovno analizo, pomagamo pri identifikaciji in intepretaciji družbenih problemov ter pri iskanju in oblikovanju ustreznih odgovorov nanje.

V jubilejnem letu 2020, ko praznujemo 55. obletnico delovanja društva, smo izbrali temo “Družbene neenakosti in politika”, ki jo bomo dopolnili s plenarno okroglo o vplivu epidemije bolezni Covid-19 na družbeno dinamiko. V nadaljevanju vam na kratko predstavljamo naš pogled na izbrano temo in vas vabimo, da s svojo prisotnostjo in prispevkom pomagate oblikovati in izvesti letošnje srečanje Slovenskega sociološkega društva.

Družbene neenakosti in politika

Rast ekonomskih neenakosti v dohodkih in bogastvu v zadnjih štirih desetletjih predstavlja enega ključnih razvojnih izzivov zahodnih, post-industrijskih družb. Tematika neenakosti je predmet številnih javnih in akademskih razprav, kjer avtorji_ice povezujejo aktualne pretrese v političnem življenju s spremenjenim režimom neenakosti. Akademska razprava se odvija znotraj širokega interdisciplinarnega okvira, v katerem družboslovne vede, med njimi sociologija, ekonomija in politične vede, razvijajo nove analitične pristope, ki temeljijo na analizi velikih podatkov, in se hkrati vračajo h klasičnemu konceptualnemu aparatu družbenih razredov in kapitala.

Globalizacija, tehnološki razvoj in spremembe na trgu delovne sile so ekonomski dejavniki, ki se najpogosteje navajajo med razlogi za povečevanja neenakosti v razvitih državah. V njih po mnenju nekaterih prihaja do vse bolj izrazite konsolidacije družbenih razkolov, ko se ekonomski položaji sistematično povezujejo z razlikami v dostopu do političnih virov, vrednot in stališč ter življenjskih stilov. S tem so povezana tudi vprašanja intersekcionalnosti, enakosti priložnosti, medgeneracijskega prenosa premoženja in povečevanja percipirane in dejanske socialne distance skozi zapiranje socialnih omrežij in prostorsko segregacijo.  

Kljub izpostavljenosti enotnim ekonomskim procesom so razlike med državami, ko gre za trend rasti neenakosti, velike: države Evropske unije so v primerjavi z Rusijo, Kitajsko, ZDA in Indijo v istem časovnem obdobju zabeležile najmanjši porast neenakosti. Do razlik prihaja tudi med državami znotraj evropskega prostora in še ožje znotraj skupine tranzicijskih držav, kar priča o pomembni vlogi političnih dejavnikov, politik in političnih ideologij, ki usmerjajo in omejujejo ekonomske procese in blažijo njihove posledice. Pomembno se je spremenil pogled na državo blaginje, kar je vodilo v reforme na področju davčnih in socialnih politik ter politik trga dela, ki so šibile pomen države na področju zmanjševanja neenakosti proizvedenih na trgu dela. V ozadju takšne transformacije države blaginje se je vseskozi spreminjal tudi odnos državljanov in državljank do vprašanj, ki sodijo na področje moralne filozofije kot so pravičnost, svoboda, solidarnost, tekmovalnost in meritokracija. Tradicionalna liberalna prepričanja v dohodkovno redistribucijo in davčno pravičnost so nadomestile teorije, ki opravičujejo nižanje davkov in koncentracijo bogastva. Povečevanje vrednosti za delničarje je postalo glavno vodilo korporativnega upravljanja.

Politična moč je zaradi sprememb v družbeni strukturi vse bolj koncentrirana v rokah višjega sloja in se izvaja v njegovo korist, kar je transformiralo politični konflikt in v nekaterih državah sprožilo množične proteste, v drugih pa na oblast pripeljalo “nove” politične elite, ki mobilizirajo volilce ob spretni uporabi digitalnih medijev in na vsebinski platformi o odtujeni politiki. Če privzamemo, da so generacije proizvod specifičnih zgodovinskih pogojev in dogodkov, zaradi katerih te svet vidijo in razlagajo na sebi lasten način, je pričakovati, da so tudi generacijski odzivi na problematiko neenakosti različni, da generacije uporabljajo različne repertoarje politične akcije in zasledujejo različne politične utopistike. Pri tem ne smemo pozabiti, da so politične spremembe, ki smo jim priča, posledice tako dolgotrajnih procesov rasti neenakosti kot tudi izrednih dogodkov in kriz, na primer velike finančne in gospodarske krize v prejšnjem desetletju in aktualneb epidemije bolezni Covid-19. Kako se neenakost odraža na zmožnosti različnih družbenih skupin, da se soočijo z novim zdravstvenim tveganjem, v kolikšni meri  sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije diskriminirajo med različnimi skupinami in kako bodo ekonomske posledice epidemije vplivale na ekonomsko neenakost, bodo nedvomno ene osrednjih tem sociološkega raziskovanja v prihodnjih letih. 

Vabljeni govorec na letošnjem srečanju bo prof. Mike Savage z oddelka za sociologijo na London School of Economics. Prof. Savage je avtor večjega števila del s področja neenakosti in direktor Atlantic Fellows Programme, največjega globalnega programa, ki povezuje raziskovalce_ke, oblikovalce_ke politik in aktiviste_ke, ki se pri svojem delu ukvarjajo z vprašanji družbenih neenakosti.

Plenarni govorec sociološkega srečanja 2020

Spoštovane članice, spoštovani člani, verjamemo, da smo v zgornjem predlogu navedli veliko iztočnic za pripravo prispevkov znotraj širšega tematskega področja družbene neenakosti in politike. Želimo si, da bi na letnem srečanju Slovenskega sociološkega društva globalno razpravo uspešno obogatili s spoznanji slovenske sociologije.

Navodila v zvezi s prijavo prispevkov in okroglih miz na sociološko srečanje 2020 so dostopna tukaj.

Hajdeja Iglič

Predsednica Slovenskega sociološkega društva

Zapisnik okrogle mize Družboslovje in humanistika na Univerzi v Ljubljani

V celoti objavljamo zapisnik okrogle mize “Družboslovje in humanistika na Univerzi v Ljubljani“, ki jo je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sklopu letnega srečanja na Bledu.

Na okrogli mizi, ki jo je moderirala tedanja predsednica društva red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, so sodeloveli_e:

  • red. prof. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT,
  • red. prof. dr. Matjaž Krajnc, prorektor Univerze v Ljubljani,
  • Ana Kučan, krajinska arhitektka,
  • red. prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani,
  • dr. Ana Plemenitaš.

SSD – Zapisnik Plenarne okrogla mize ob 100. obletnice UL

 

Znanost in družbe prihodnosti na letnem srečanju Slovenskega sociološkega društva

Med 18. in 19. oktobrom je na Bledu potekalo letno srečanje Slovenskega sociološkega društva pod naslovom “Znanost in družbe prihodnosti”. Osrednji predavatelj srečanja je bil ameriški sociolog in filozof prof. Steve Fuller z Univerze v Warwicku iz Združenega kraljestva. Govoril je o vlogi in nalogi sociologije v 21. stoletju. 

Letošnja novost je bila organizacija pred-dogodka srečanja – 17. oktobra je na Bledu potekala regionalna konferenca pod okriljem Mednarodnega sociološkega združenja, na kateri je SSD gostilo sociologe in sociologinje iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije in spodbudilo dogovor za tesnejše znanstveno sodelovanje in sodelovanje socioloških društev regije.

V počastitev 100. obletnice Univerze v Ljubljani je na srečanju organizirana okrogla miza o položaju družboslovja in humanistike na UL, na kateri so sodelovali rektor UL, prof. dr. Igor Papič, prorektor Ul, prof. dr. Matjaž Krajnc, prof. dr. Ana Plemenitaš predsednica Programskega sveta interdisciplinarnega doktorskega študija Biomedicina prof. Tomaž Gubenšek, , dekan AGRFT in prof. dr. Ana Kučan iz Oddelka za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta UL.

Letos je častni član Slovenskega sociološkega društva postal prof. dr. Ivan Bernik zaradi njegovega uspešnega in vidnega znanstvenega in pedagoškega dela na področju sociologije. Za dolgoletno uredništvo zbirke Vrednote v prehodu je priznanje prejel prof. dr. Niko Toš. Za uspešno delovanje in promocijo sociologije je  priznanje za znanstveno delo dobil Mirovni inštitut.

Društvo je posthumno podelilo priznanje za strokovno delo na področju sociologije Dragici Korade za podporo k uveljavljanju sociologije v praksi in prispevek k vidnosti sociologije v slovenskem javnem prostoru.

Ustvarjalkam in ustvarjalcem SNG Drama smo podelili priznanje za promocijo pomembnih socioloških tem v širši javnosti, in sicer za gledališko predstavo “Ali: Strah ti poje dušo” Rainerja Wernerja Fassbinderja.

Letošnja prejemnica priznanja Sociološki up – za v dosedanjem delu izkazan sociološki potencial – pa je postala Marike Grubar. Na dogodku so se v društvu zahvalili dolgoletni sodelavki društva Ivani Kecman za delo in podporo delovanju Slovenskega sociološkega društva.

Na letošnjem srečanju je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo SSD – nova predsednica društva je postala prof. dr. Hajdeja Iglič.

       

 

Organizacijo dogodka so podprli:

Odprli smo prijave na Sociološko srečanje 2019!

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,

letošnje sociološko srečanje z naslovom Znanost in družbe prihodnosti, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo, bo potekalo med 18. in 19. oktobrom 2019 na Bledu. Sporočamo vam, da so prijave na srečanje sedaj odprte.

Višina kotizacije znaša za:

  • članice in člane SSD – 60 EUR,
  • udeleženke in udeležence srečanja, ki niso včlanjeni v SSD – 80 EUR,
  • študentke in študente – 20 EUR (za članice in člane študentskih socioloških društev SocioKlub (FDV UL) in Sociopatija (FF UL) znaša kotizacija le 10 EUR; informacije v zvezi z nastanitvijo študentov in študentk še sledijo),
  • upokojenke in upokojence – 20 EUR,
  • udeleženke in udeleženci srečanja, ki so nezaposleni, so oproščeni plačila kotizacije.

Kotizacija vključuje gradivo za posvet (v elektronski in tiskani obliki), osvežilne pijače ter prigrizke v času posveta ter slavnostno večerjo v petek, 18. oktobra.

Za članice in člane društva ter udeleženke in udeležence srečanja, smo v Hotelu Bled Rose, 4*, uredili znižane cene namestitev. Cena namestitve na noč vključuje zajtrk, brezplačno uporabo fitnesa in bazena ter 20 odstotni popust na savne.

Vrsta sobe Noč po osebi Samo ena oseba (single use)
Dvoposteljna soba 59 EUR 93 EUR
Dvoposteljna soba ob jezeru 67 EUR 106 EUR

V ceno ni všteta turistična taksa, ki znaša 3,13€ na osebo na dan. Namestitev lahko rezervirate preko e-poštnega naslova hotel@bledrose.com. Ob rezervaciji namestitve morate osebju preko e-pošte posredovati prijavni obrazec, ki ga izpolnite in pošljite na zgornji e-naslov. Obrazec je v PDF obliki – izpolnite ga tako, da ob odprtem dokumentu v programu Adobe zgoraj levo izberete »Orodja > Izpolni in podpiši« oziroma v angleškem jeziku »Tools > Fill & Sign«. V kolikor imate kakršnekoli težave z obrazcev, pišite na naslov tajništva SSD: tajnistvo@sociolosko-drustvo.si

Rezervacijo sobe za dve osebi opravi zgolj ena oseba. V prijavnem obrazcu navedeti imeni obeh oseb. Sobe imamo rezervirane do 25. septembra, zato s rezervacijami pohitite. Po 25. septembru se tudi še lahko prijavite, a takrat bodo sobe na voljo tudi zunanjim gostom in gostjam.

 

Na srečanje se prijavite preko spletnega obrazca na spletni strani društva. Prijave zbiramo do petka, 11. oktobra 2019.

 

Vse tiste, ki še niste včlanjeni v Slovensko sociološko društvo, pa bi to želeli storiti še pred srečanjem, lahko to storite z izpolnitvijo obrazca za včlanitev na spletni strani društva in plačilom ustreznega zneska višine članarine.

Vsi tisti, ki ste že včlanjeni v društvo, a še niste poravnali članarine za leto 2019, prosimo, da ustrezen znesek višine članarine poravnate na TRR račun društva, kot je navedeno v dodatnih informacijah na koncu tega dopisa.

V kolikor bi želeli preveriti, ali imate plačano članarino za leto 2019, nam lahko pišete na elektronski naslov tajništva društva.

 

Prilagamo tudi PROGRAM srečanja in vse navedene informacije v vabilu.

 

Prijazen pozdrav,

dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela,

predsednica SSD

 

Vabilo na Sociološko srečanje 2019: Znanost in družbe prihodnosti

ZNANOST IN DRUŽBE PRIHODNOSTI

NAJAVA SOCIOLOŠKEGA SREČANJA 2019

BLED, 18. – 19. OKTOBER 2019

V zadnjem desetletju se vrstijo razprave o hitrem znanstvenem razvoju in njegovih posledicah za življenja ljudi. Kot že velikokrat v zgodovini, znanstveni in tehnološki napredek ter z njima povezane spremembe povzročajo na eni strani visoka pričakovanja in vizionarske vpoglede, na drugi strani pa veliko negotovost in zaskrbljenost.

Donedavno je veljala močna zaveza znanosti k izboljšanju družbe. Razsvetljenski ideali so velevali, da bo v boljši družbi bolje vsem posameznikom in posameznicam. Že dolgo pa je razvidno, da so bili potenciali tehnološkega razvoja, ki bi jih lahko uporabili za radikalne izboljšave življenjskih in delovnih pogojev, uporabljeni predvsem za akumulacijo kapitala v razmerah neoliberalne globalne ekonomske ureditve.

Novejše analize v različnih naravoslovnih znanostih kažejo, da znanstveni razvoj sledi epistemološkem individualizmu in obljublja izboljšanje posameznih življenj – izboljšanje zdravja, učinkovitosti in mladosti (le nekaterih) posameznic in posameznikov. Ta cilj je radikalno oddaljen od humanistične obljube boljše družbe in je skladen z neoliberalno ideologijo ter atomizacijo družbe. Kritiki samozadostnosti odlično financirane NBIC skupine znanosti (bioinženiringa, nanotehnologije, informacijskih znanosti in kognitivnih raziskav) zahtevajo refleksijo motivov in posledic epistemološkega znanstvenega obrata. Mikavno obljubo preseganja biologije kot usode, ki uspešno odgovarja na človekov strah pred staranjem in smrtjo, želijo umestiti v družbeni in vrednostni okvir.

Na letošnjem srečanju bomo razpravljali o vlogi in nalogi znanosti danes, o umeščenosti znanstvenega razvoja v družbo, v kateri iščemo odgovore na številne probleme in izzive: ekonomske neenakosti in naraščajoča tveganja vse večjega števila delavk in delavcev; politične, kulturne in verske napetosti in spopadi; redefiniranje spolnih vlog, ureditev zasebnih življenj ter nove reproduktivne tehnologije; posledice demografskih sprememb med katerimi so najpomembnejši staranje zahodnih družb in migracije; tehnološka revolucija v proizvodnji hrane itd.

Med ugledne družboslovce, ki pomagajo razumeti odnose med znanstvenim razvojem in prihodnostjo človeškosti, zagotovo sodi tudi prof. Steve Fuller iz Univerze v Warwicku, Združeno kraljestvo, avtor Humanity 2.0: What it Means to be Human Past, Present and Future, ki bo na letošnjem srečanju imel plenarno predavanje.

V okviru različnih sekcij bomo spregovorili o sodobnih epistemoloških in metodoloških dilemah in prebojih – o razmerah in posledicah avtomatizacije in uporabe novih IK tehnologij na delo in zasebna življenja, o post-družbenih odnosih in o pričakovanjih, o katerih govori sociologija prihodnosti. Želim spregovorit o premikajočih se mejah človeškosti – tega, kar razumemo kot človeško glede naših telesnih in mentalnih funkcij, našega odnosa do strojev, ter definicije človeškega delovanja in na znanstvenih dognanjih utemeljenega razvoja družbe.

Menimo, da tematika letošnjega srečanja zahteva večdisciplinarno razpravo, ki presega dva ekstremna videnja odnosa sodobne znanosti in družbe: na eni strani naivno navdušenje nad novim, ki zanemarja politično in ekonomsko interesno vpetost znanosti, na drugi strani pa kataklizmična predvidevanja, utemeljena na tehnološkem determinizmu in teorijah zarote, ki podcenjujejo sposobnosti ljudi za humanizacijo tehnološkega napredka. Na srečanje bomo povabili znanstvenice in znanstvenike iz različnih področij ter druge sogovornice in sogovornice – umetnike_ce, gospodarstvenike_ce, novinarje_ke.

V letu, v katerem Univerza v Ljubljani – najstarejša in največja univerza na Slovenskem – slavi 100. obletnico delovanja, nameravamo del srečanj posvetiti razpravi o vidnosti in sodelovanju družboslovja, humanistike, naravoslovja, tehnike in umetnosti na UL.

Načrtujemo tudi mednarodni dogodek, ki bo predhodil letnemu srečanju SSD, posvečen razpravi o položaju in vlogi znanosti v regiji ter pomenu in prihodnosti sodelovanja socioloških društev šestih držav. Dogodka se bodo udeležile kolegice in kolegi iz socioloških društev Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Črne gore in Slovenije.

Veseli bomo, če s svojimi prispevki in prisotnostjo pomagate oblikovati in realizirati še eno zanimivo srečanje Slovenskega sociološkega društva.

Navodila v zvezi s prijavo prispevkov in okroglih miz na Sociološko srečanje 2019 so dostopna tukaj.

 

Aleksandra Kanjuo Mrčela

Predsednica Slovenskega sociološkega društva