Spoštovane članice, spoštovani člani Slovenskega sociološkega društva!
V Novičniku Slovenskega sociološkega društva, ki smo vam ga poslali v marcu, smo napovedali, da je “delovni naslov” letošnjega sociološkega srečanja starajoča se družba. Z bolj natančno sociološko opredelitvijo govorimo o dolgoživi družbi, ki je hkrati eden največjih civilizacijskih dosežkov današnjega časa in eden temeljnih družbenih izzivov, ki smo jim priča v 21. stoletju. Za to temo smo se odločili tudi zaradi napovedanih reform zdravstva in dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, saj sta to dva pomembna vidika prehoda v dolgoživo družbo. Ta prehod je tesno povezan tudi z razvojem tehnologije in socialnih inovacij. Nove tehnologije omogočajo daljše in bolj zdravo življenje, hkrati pa pomembno vplivajo na družbene odnose in identitete. Sociološki pogled nam lahko pomaga razumeti, kako se lahko tehnologija in inovacije uporabijo za izboljšanje kakovosti življenja ter kako z njimi blažiti stvarne in navidezne posledice demografske tranzicije.
Hitrost in velikost demografskih sprememb mogoče napovedujeta prihod nove dobe, kjer bo treba najti nov način upravljanja z družbenimi tveganji oziroma na novo oblikovati medgeneracijsko pogodbo. Potreben je sociološki premislek, kaj bi morala slednja zajemati na vseh področjih družbenega delovanja, od izobraževanja, mobilnosti in dostopa do storitev do trajnostnega razvoja in prostorskega načrtovanja.
Ker se dolgoživa družba šele vzpostavlja, so konkretne težave in dejanski problemi, ki prihajajo, neoprijemljivi in negotovi. To embrionično stanje predstavlja teren, na katerem se bodo v naslednjih letih merile moči med različnimi družbenimi akterji in katerih prevlada bo določila, ali bo nov sistem bolj egalitaren ali bolj neenak.
Globalizacija in pospešene mednarodne migracije bodo v prihodnjih letih zahtevale vse več sociološke pozornosti na intersekciji med etnično pripadnostjo in starostjo. S to pomembno in do sedaj razmeroma spregledano temo se ukvarja vabljena govorka na letošnjem sociološkem srečanju, prof. dr. Sandra Torres, predstojnica katedre za socialno gerontologijo Univerze v Uppsali, glavna urednica revije Ageing and Society in avtorica nagrajene monografije Ethnicity & Old Age: Expanding our Imagination.
V kolikor želimo predvideti nove družbene institucije in njihove (z)možnosti na vseh področjih sociološkega raziskovanja – od sociologije spola, družin, vsakdanjega življenja do sociologije življenjskih potekov in migracij – moramo pomemben del naše pozornosti nameniti demografski tranziciji, ki smo ji priča.
Verjamemo, da letošnja tema nagovarja vse člane in članice društva, povezane v trinajst društvenih sekcij, zato si želimo vašega sodelovanja v čim večjem številu. Bodoča družbena struktura, tip problemov, ki bodo prepoznani kot javni problemi, njihova teža in narava bodo namreč v veliki meri odvisni od današnjih razmišljanj o alternativnih modelih organizacije družbe. Če po končani demografski tranziciji svet ne bo boljši, kot je zdaj, potem bomo, kot brez olepševanja pravi Wallerstein, za to lahko krivili edinole sami sebe.
Letošnje sociološko srečanje bo potekalo med 19. in 21. oktobrom na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.
Veselimo se ponovnega srečanja z vami na letnem sociološkem srečanju 2023!
V imenu predsedstva,
prof. dr. Roman Kuhar,
predsednik Slovenskega sociološkega društva