Sociološka imaginacija kot potencial družbenih sprememb v 21. stoletju
Vse informacije v zvezi s sociološkim srečanjem 2017 (v pdf obliki za prenos)
Lani je minilo 100 let od rojstva ameriškega sociologa Charlesa Wrighta Millsa, dolgoletnega profesorja sociologije na Univerzi Columbia v New Yorku. Millsova dela so bila po njegovi prezgodnji smrti leta 1962 navdih radikalnim družbenim gibanjem v ZDA v šestdesetih letih in generacijam sociologinj in sociologov po celem svetu. Letos bo v slovenščinoprevedeno Millsovo najbolj odmevno delo – Sociološka imaginacija – ki je v izvirniku izšlo leta 1959. Mednarodno sociološko združenje je to knjigo proglasilo za drugo najbolj odmevno sociološko delo dvajsetega stoletja (na prvem mestu je Weber z Ekonomijo in družbo).
Mills s sociološko imaginacijo opisuje način vpogleda v življenje in družbo, ki ga lahko ponudi zgolj sociologija. Sociološka imaginacija je analiza, ki združuje osebno izkušnjo ter širše družbene strukture in razmerja v konkretnem zgodovinskem kontekstu. Povezovanje mikro in makro ravni omogoča, meni Mills, prevajanje in razumevanje osebnih težav kot odseva širših družbenih problemov. Zato ni presenetljivo, da je Mills sociologijo razumel kot inherentno politično delovanje, ki bi moralo prispevati k demokratičnim in progresivnim procesom. Razumel jo je kot disciplino, ki, kot piše Rose Goldsen, ponuja koncepte in veščine za razkrivanje in odzivanje na družbene nepravičnosti.
»Radikalen nomad«, kot je Millsa označil Tom Hayden, se je v svojem času spopadal z glavnim tokom v sociološki skupnosti in v ameriški družbi. Z neustavljivo energijo, glasno strastjo, nebrzdano ambicijo razumeti svet in prispevati k njegovi spremembi je odstopal od številnih norm znanstvenega delovanja in meščanskega življenja, skozi katerega se je vihtel. Danes je Mills priznan kot eden najpomembnejših sociologov in javnih intelektualcev 20. stoletja. Vprašanje pa je, ali je Millsova drzna definicija namena sociologije že sprejeta v glavnem toku sociologije ali pa ostaja radikalna tudi v 21. stoletju.
Kakšno vlogo ima sociološka imaginacija v post-resničnostnem svetu, ko dejstva nadomeščajo »alternativna dejstva«? V času, ko populizmi uspevajo na zanetenih politikah strahu? Kako uspešna je sociologija pri beleženju težav posameznikov in posameznic in njihovem prevajanju v strukturne kontekste družbenih problemov? Slednje je, pravi Mills, nujno ne zgolj zato, ker sociologija na ta način lahko meri svobodo, pač pa zato, ker bi to svobodo morala tudi spodbujati. V globaliziranem svetu, urejenem po neoliberalnih navodilih tekmovanja individualiziranih akterjev, v katerem posamezniki in posameznice prenašajo tveganja in trpijo posledice slabega delovanja ekonomskega in političnega sistema, je to še bolj nujno kot v času, v katerem je deloval Mills.
Millsovo razpravo in povabilo k sociološki imaginaciji lahko razumemo kot poziv k javni, pogumni in angažirani sociologiji, ki naj bi spodbujala družbene spremembe in demokratične procese. Podobno je vlogo sociologije na svojem ljubljanskem predavanju leta 2011 na Filozofski fakulteti UL opisal tudi Zygmunt Bauman, ki se je poslovil letos januarja in mu bomo na letošnjem sociološkem srečanju posvetili posebni panel. Dejal je, da je vloga sociologije v »tekočem času« v tem, da postane znanost svobode, da »od-seznanja« znano (tj. da razkriva populistične maske) in seznanja z neznanim ter pomaga ljudem odkrivati dokso.
Vabimo vas, da povzetke prispevkov (800-1000 znakov s presledki), ki naj se navezujejo na naslovno temo in/ali vsebinske sklope posameznih sekcij, posredujete vodjem sekcij oziroma kontaktnim osebam do 1. julija 2017.
Letošnje sociološko srečanje, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo, bo potekalo med 28. in 30. septembrom 2017 na Otočcu (Hotel Šport).