Prva terminološka delavnica na temo razumevanja in uporabe pojma “diskriminacija”

Na srečanju terminološke sekcije v Piranu (19. oktober 2018) je bil, na pobudo vodje urada Zagovornika načela enakosti (univ. dipl. sociologa, Mihe Lobnika), sprejet sklep o izvedbi razprave o pojmu »diskriminacija«.

Sklep je bil uresničen v obliki prve terminološke delavnice, ki je potekala pod naslovom Razumevanje in uporaba pojma »diskriminacija« v prostorih Zagovornika načela enakosti (Železna cesta 16, Ljubljana), v torek, 19. 3. 2019, od 18.00 do 19.40.

Po uvodnem pozdravu predsednice sekcije (M. Jogan) je predstojnik urada Zagovornika enakosti (Miha Lobnik) predstavil ključne značilnosti in pristojnosti vloge zagovornika, pri čemer se je oprl zlasti na Zakon o varstvu pred diskriminacijo (UL RS, 9. 5. 2016), ki določa in zamejuje dejavnost zagovorništva. Navzoče je seznanil tudi z obrazcem za prijavljanje domnevno diskriminacijskih praks (»Predlog za obravnavo diskriminacije«) in z zloženko za ozaveščanje širše javnosti (Ste diskriminirani? Pokličite nas na 080 8180).

V nadaljevanju je M. Jogan predstavila nekaj socioloških opredelitev diskriminacije in slovenski ustreznici po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (zapostavljanje, priznavanje manjših pravic). V razpravi, v kateri so poleg uvodničarja_ke sodelovali_e sodelujoči zagovornika (Neža Kogovšek Šalamon, Samo Novak, Nika Kovač), predstavnica MDDSZEM (Jasna Jeram)  in pripadniki_ce SSD (Rok Smrdelj, Jelena Aleksić), so bili posebej izpostavljeni nekateri vidiki, kot so: potreba po natančnem poznavanju meja diskriminatornih praks, kar omogoča izključevanje različnih drugih oblik neenake obravnave posameznih oseb ali skupin; vloga tradicionalnih kulturnih vzorcev, ki prispevajo k ohranjanju (ne vedno namernih) diskriminatornih odnosov in/ali delovanj; v sporočanju o praktičnem odločanju glede vsebnosti ali odsotnosti diskriminacije je priporočljiva uporaba pojmov, ki niso (po sebi) tako obremenjeni z negativnim (so)pomenom, kot je »diskriminacija«, npr. pozitivni ukrepi; v presoji o vsebnosti diskriminacije pri posameznih primerih je potrebno upoštevati hkratno učinkovanje različnih dejavnikov (diskriminatornih bremen, uteži) in to upoštevati tudi pri raziskovanju (z uporabo presečiščnega, intersekcijskega pristopa);  očitna je potreba po ozaveščanju najširše javnosti (preko izobraževanja, medijske dejavnosti, civilno-družbenih mrež, itd.), zlasti pa ključnih odločevalcev_k (na vseh ravneh) o politikah, ki usmerjajo vsakdanje življenje na vseh področjih; h krepitvi prizadevanj za odpravljanje raznolikih neenakih možnosti  sodi tudi sodelovanje različnih (zlasti družboslovnih) strok s pristojnim zagovornikom.  

Za konec: prva terminološka delavnica je nedvomno utrdila prepričanje, da lahko s skupnimi močmi spodbudimo in obogatimo različne vidike kompleksnih prizadevanj za zmanjševanje diskriminacije in zagotavljanje enakih možnosti za vse.

Maca Jogan,  predsednica Terminološke sekcije SSD