Sociološko srečanje 2018

VABILO NA SOCIOLOŠKO SREČANJE 2018

Družba in družbena gibanja: 50 let po 1968

Piran, 18. – 20. oktober 2018

 

Nekatere obletnice mobilizirajo mnoge politične, medijske in druge akterje, še posebej, če so »okrogle«, kot je letos npr. konec prve svetovne vojne. Je pa še vrsta obletnic, katere so prepuščene bolj ali manj specializiranim publikam. Med dogodki, od katerih nas letos ločuje natančno pol stoletja lahko zasledimo naslednje: umorjen je bil ameriški črnski voditelj Martin Luther King; Jugoslavija in Italija sta opredelili razmejitev kontinentalnega pasu na Jadranu; Izšla je prva knjiga, natisnjena z uporabo elektronske kompozicije, to ni bila Habermasova knjiga Erkenntnis und Interesse; ta je tega leta izšla v klasičnem tisku; Potekala je šesta Korčulanska ljetna škola, ki se jo je udeležila tudi vrsta tedanjih mednarodno najvidnejših filozofov in sociologov. Organizirana je bila prva tekma v snowboardu. Rolling Stonesi so izdali Beggars Banquet.

V začetku maja 1968 je izbruhnil nepričakovano oster upor pariških študentov; ta dogodek poslej praviloma simbolizira vse tisto, kar je v svetovnem merilu pomenilo t.i. študentsko gibanje 1968. Gibanje ni odmevalo le v zahodni Evropi in ZDA, pač pa tudi v mnogih državah t. i. tretjega sveta in tudi v tedanjem socialističnem svetu. Tako imenovana »praška pomlad« je morda najbolj izrazit primer iz tedanjega sovjetskega »bloka«; Sovjetska zveza je s svojimi sateliti izvedla invazijo na Čehoslovaško in jo zadušila; drugače pa se je gibanje razvilo v nekdanji SFR Jugoslaviji.

Vprašanje ostaja, koliko je pri tem šlo za študentsko gibanje in koliko za mnogo širše, a difuzno civilnodružbeno gibanje, pri katerem so nekatere študentske skupine prevzemale »avantgardno« vlogo. V dolgoročnih učinkih tistih procesov, ki jih simbolno označuje »maj 1968«, namreč lahko zaznamo zametke družbenih trendov, ki so postopoma, a neizbrisljivo prispevali k družbenim transformacijam. Med temi so: množični dostop do visokošolskega študija in preoblikovanje univerze; iskanje »alternativ« obstoječim modelom (zahodne) demokracije in kapitalistične ekonomske ureditve, tako na zahodu kot v vzhodnem bloku (npr. Čehoslovaška, Poljska), in na specifičen način v SFRJ; nove artikulacije družbenih vlog spolov in na tem temelječe nove prakse; postavljane novih vprašanj na dnevni red politične razprave, npr. okoljskih (»zeleni«), pacifističnih, humanitarnih, antiavtoritarnih, itd.; »alternativna« kulturna produkcija; subkulture, kontrakulture ipd.

Ključna vprašanja in dileme družbenega življenja so danes formulirani v jeziku, ki je neprimerljiv s tistim izpred pol stoletja. Vendar pa je videti, da so vprašanja, kot npr. »demokratski deficit«, »populizem«, »globalno segrevanje«, »trajnostni razvoj«, »univerza v ekonomiji znanja«, »spolno nadlegovanje« itd., na takšen ali drugačen način povezana s prejšnjimi vprašanji. Morda so bile nekatere tedanje rešitve »izdane«; morda so bile koncipirane tako, da so ravno morale pripeljati do problemov, s katerimi se srečuje današnja doba.

Vrsta razlogov je, da se letos spomnimo dogodkov leta 1968. So vredni, da jih iztrgamo pozabi. (Ponovno) je pomembno analizirati, s čem so bila povzročeni, kaj so v svojih kratkoročnih in dolgoročnih učinkih prispevali in k čemu so pripeljali. Mogoče najpomembnejši razlog pa je upanje, da analiza preteklosti prispeva tudi k razumevanju sedanjosti. Dogodki iz 1968 so tlakovali pot pomembnim družbenim spremembam v 80tih in so navdihnili tudi najnovejša družbena gibanja in proteste v celem svetu, ki naslavljajo pred petdesetimi leti zastavljena, a še nerešena vprašanja delitve ekonomske in politične moči.

Na letošnjem letnem srečanju Slovenskega sociološkega društva bomo slišali tiste, ki imajo izkušnjo iz leta 1968 v Sloveniji in po svetu. Plenarna govorka bo Sheila Rowbotham, ena od ustanoviteljic t. i. Women’s Liberation Movement v Veliki Britaniji in mednarodno priznana avtorica na področju zgodovine feminističnih in drugih družbenih gibanj.

 

Vljudno vabljene_i, da s svojimi prispevki, ki naj se navezujejo predvsem na naslovno temo in/ali vsebinske sklope posameznih sekcij, sodelujete na srečanju.

Ne spreglejte tudi Navodil v zvezi s prijavo prispevkov na socioloskem srecanju 2018, saj smo letos pripravili nekaj sprememb.

 

 

John Summers je imel plenarno predavanje na sociološkem srečanju

Na letošnjem sociološkem srečanju, ki se je ta konec tedna (28.9. – 30.9.) odvilo na Otočcu in v osredje katerega je bil postavljen Millsov koncept sociološke imaginacije, je plenarno predavanje opravil John Summers, eden od najboljših poznavalcev življenja in dela C. W. Millsa.

Več o Summersu si lahko ogledate na tej povezavi.

Preberite intervju s Summersom na MMC.

Vabilo na pogovor o knjigi: Basil Bernstein, Razred, kodi in nadzor

Slovensko sociološko društvo vabi na pogovor o knjigi:

Basil Bernstein,
Razred, kodi in nadzor

O knjigi se bosta pogovarjala Slavko Gaber in Veronika Tašner, soavtorja spremne študije in prevajalca.

Pogovor bo v sredo, 10. maja 2017 ob 19.30

v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva 7, Ljubljana).

Britanski sociolog in lingvist Basil Bernstein in njegovo delo Razred, kodi in nadzor (Pedagoška fakulteta, 2015) sta pri nas relativno robno tematizirana. Gre za izbor njegovih besedil s področja sociologije edukacije. Čeprav Bernsteina bistveno bolj povezujejo s teorijo jezikovnih kodov, predstavlja pomemben del njegovega »velikega strukturalističnega dela« (Sadovnik 1995) raziskovanje pedagogik in kurikula. Izhajajoč iz teoretske tradicije Marxa, Engelsa, Durkheima in Mannheima se avtor s kritičnim proučevanjem pedagoških praks in kurikula uvršča v linijo sociologov, ki šolo razumejo kot družbeno in politično strukturirano in ne kot vrednotno nevtralno. Ukvarjanje s kurikulom in pedagoškimi praksami sodi v Bernsteinovo poznejše obdobje, v katerem je poskušal tematizirati povezave med makro družbenimi razmerji in mikro edukacijskimi procesi, ki so avtonomno na delu v šoli in so-vzpostavljajo in ohranjajo širša družbena razmerja moči.

Vabljeni!

Vabilo na sociološko srečanje 2017

Sociološka imaginacija kot potencial družbenih sprememb v 21. stoletju

NOVO! Program srečanja

Prijavnica za srečanje

Vse informacije v zvezi s sociološkim srečanjem 2017 (v pdf obliki za prenos)

Zbornik 2017

 

Lani je minilo 100 let od rojstva ameriškega sociologa Charlesa Wrighta Millsa, dolgoletnega profesorja sociologije na Univerzi Columbia v New Yorku. Millsova dela so bila po njegovi prezgodnji smrti leta 1962 navdih radikalnim družbenim gibanjem v ZDA v šestdesetih letih in generacijam sociologinj in sociologov po celem svetu. Letos bo v slovenščinoprevedeno Millsovo najbolj odmevno delo – Sociološka imaginacija – ki je v izvirniku izšlo leta 1959. Mednarodno sociološko združenje je to knjigo proglasilo za drugo najbolj odmevno sociološko delo dvajsetega stoletja (na prvem mestu je Weber z Ekonomijo in družbo).
Mills s sociološko imaginacijo opisuje način vpogleda v življenje in družbo, ki ga lahko ponudi zgolj sociologija. Sociološka imaginacija je analiza, ki združuje osebno izkušnjo ter širše družbene strukture in razmerja v konkretnem zgodovinskem kontekstu. Povezovanje mikro in makro ravni omogoča, meni Mills, prevajanje in razumevanje osebnih težav kot odseva širših družbenih problemov. Zato ni presenetljivo, da je Mills sociologijo razumel kot inherentno politično delovanje, ki bi moralo prispevati k demokratičnim in progresivnim procesom. Razumel jo je kot disciplino, ki, kot piše Rose Goldsen, ponuja koncepte in veščine za razkrivanje in odzivanje na družbene nepravičnosti.

»Radikalen nomad«, kot je Millsa označil Tom Hayden, se je v svojem času spopadal z glavnim tokom v sociološki skupnosti in v ameriški družbi. Z neustavljivo energijo, glasno strastjo, nebrzdano ambicijo razumeti svet in prispevati k njegovi spremembi je odstopal od številnih norm znanstvenega delovanja in meščanskega življenja, skozi katerega se je vihtel. Danes je Mills priznan kot eden najpomembnejših sociologov in javnih intelektualcev 20. stoletja. Vprašanje pa je, ali je Millsova drzna definicija namena sociologije že sprejeta v glavnem toku sociologije ali pa ostaja radikalna tudi v 21. stoletju.

Kakšno vlogo ima sociološka imaginacija v post-resničnostnem svetu, ko dejstva nadomeščajo »alternativna dejstva«? V času, ko populizmi uspevajo na zanetenih politikah strahu? Kako uspešna je sociologija pri beleženju težav posameznikov in posameznic in njihovem prevajanju v strukturne kontekste družbenih problemov? Slednje je, pravi Mills, nujno ne zgolj zato, ker sociologija na ta način lahko meri svobodo, pač pa zato, ker bi to svobodo morala tudi spodbujati. V globaliziranem svetu, urejenem po neoliberalnih navodilih tekmovanja individualiziranih akterjev, v katerem posamezniki in posameznice prenašajo tveganja in trpijo posledice slabega delovanja ekonomskega in političnega sistema, je to še bolj nujno kot v času, v katerem je deloval Mills.

Millsovo razpravo in povabilo k sociološki imaginaciji lahko razumemo kot poziv k javni, pogumni in angažirani sociologiji, ki naj bi spodbujala družbene spremembe in demokratične procese. Podobno je vlogo sociologije na svojem ljubljanskem predavanju leta 2011 na Filozofski fakulteti UL opisal tudi Zygmunt Bauman, ki se je poslovil letos januarja in mu bomo na letošnjem sociološkem srečanju posvetili posebni panel. Dejal je, da je vloga sociologije v »tekočem času« v tem, da postane znanost svobode, da »od-seznanja« znano (tj. da razkriva populistične maske) in seznanja z neznanim ter pomaga ljudem odkrivati dokso.

Vabimo vas, da povzetke prispevkov (800-1000 znakov s presledki), ki naj se navezujejo na naslovno temo in/ali vsebinske sklope posameznih sekcij, posredujete vodjem sekcij oziroma kontaktnim osebam do 1. julija 2017.

Letošnje sociološko srečanje, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo, bo potekalo med 28. in 30. septembrom 2017 na Otočcu (Hotel Šport).