Spolno življenje v Sloveniji

Slovensko sociološko društvo in Slovensko seksološko društvo sta v sredo, 5. septembra 2012 organizirala pogovor z Ivanom Bernikom in Ireno Klavs, avtorjema knjige Spolno življenje v Sloveniji (Aristej, 2011).

Podatki, predstavljeni v knjigi Spolno življenje v Sloveniji (Maribor: Aristej, 2011), kažejo, da v Sloveniji ni prevladujočega vzorca spolnega vedenja, ampak soobstaja več različnih vzorcev. Očitne so predvsem razlike med generacijami in med spoloma. Poleg tega je za Slovenijo značilno – kot je mogoče razbrati iz medgeneracijskih primerjav – razmeroma hitro spreminjanje družbene in kulturne organiziranosti spolnosti. Po pestrosti in spremenljivosti vzorcev spolnega življenja je Slovenija močno podobna družbam zahodnega sveta

Ob upoštevanju temeljnih ugotovitev knjige in opirajoč se na pojme, ki se uporabljajo zlasti pri raziskovanju družbene modernizacije, lahko spreminjanje spolnega vedenja in z njim povezanih stališč v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja opišemo kot postopno individualizacijo in racionalizacijo (tudi) tega družbenega področja. Poleg tega je na družbeno in kulturno organiziranost spolnosti vplivala tudi težnja k povečevanju enakosti med spoloma. V osrčju teh sprememb je bilo predvsem povečevanje pestrosti spolnega vedenja oziroma povečevanje možnosti avtonomnega oblikovanja osebnih spolnih življenjskih stilov, ki pa nimajo vsi enake družbene legitimnosti.

Z avtorjema se je pogovarjal Roman Kuhar.

Samo da bo denar in zdravje: življenje starih revnih ljudi

V sredo, 2. novembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala okrogla miza Samo da bo denar in zdravje : življenje starih revnih ljudi.

Na okrogli mizi o kakovosti življenja, socialni ranljivosti in izključenosti starih ljudi, ki živijo v domačem okolju so sodelovali Dr. Valentina Hlebec, Mag. Martina Trbanc in Dr. Matic Kavčič, pogovor pa je moderirala Dr. Majda Černič Istenič.

V državah Evropske Unije, kakor tudi v Sloveniji demografski trendi kažejo intenzivno staranje prebivalstva in naraščanje deleža starejših ljudi v populaciji. Prehajamo v t. i. dolgoživo družbo, kar ima posledice za celotno družbo, vzdržnost sistemov socialne varnosti, odnose med posameznimi skupinami prebivalstva ter kakovost življenja. Projekcije prebivalstva za Slovenijo napovedujejo intenzivno rast starejšega prebivalstva (nad 65 let). Starejši ljudje so zaradi svojih številnih značilnosti ena najbolj ranljivih družbenih skupin.

Stare, a večno mlade razlage o tem, kaj je »prava« ženska

Skozi stoletja je Katoliška cerkev prispevala k temu, da se je ohranjevala in utrjevala podoba ženske kot pomočniškega bitja (moškemu, gospodu). Eden od dejavnikov, ki je v delno sekularizirani družbi pomemben pri ohranjanju takšnega vzorca ženskosti in njene družbene vloge, je verski pouk (verouk).

Odgovor na vprašanje, koliko je v veroučnih učbenikih, ki so v rabi v zadnjem desetletju na Slovenskem, še navzoča ta tradicionalna podoba ženske, so poskušali poiskati na okrogli mizi, na kateri je uvodno razmišljanje podala Mirjana Frank, v razpravi pa so sodelovale dr. Sonja Bezjak, dr. Darja Kerec, dr. Marina Tavčar Krajnc, pogovor je moderirala dr. Maca Jogan.