You are currently viewing Širimo vednost, dajemo moč: enodnevni seminar z delavnicami za ženske v politiki

Širimo vednost, dajemo moč: enodnevni seminar z delavnicami za ženske v politiki

V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je 17. septembra potekal seminar z naslovom „Širimo vednost, dajemo moč: enodnevni seminar z delavnicami za ženske v politiki”. Seminar je pripravilo Slovensko sociološko društvo in podprlo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Osnovni namen dogodka je bil pripomoči k lažjemu vstopanju na in delovanju žensk v polju politike ter svetovati tistim, ki so vanj pred kratkim vstopile ali se za vstop šele pripravljajo. Zastopanost žensk v politiki je v Sloveniji namreč nizka. Na seminarju je sodelovalo več kot 30 udeleženk.

V prvem delu seminarja, ki ga je moderirala dr. Maca Jogan, so  dr. Milica Antić Gaber, dr. Irena Selišnik, dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in mag. Mateja Erčulj sodelujočim predstavile najpomembnejše raziskovalne ugotovitve o ženskah v politiki in na vodstvenih položajih v znanosti in gospodarstvu. Drugi del seminarja pa je bil namenjen delavnicam, ki so jih vodile strokovnjakinje in strokovnjak s področja enakosti spolov: dr. Maca Jogan, Lea Vrečko Ashtalkoski, dr. Irena Selišnik, Sonja Lokar, dr. Roman Kuhar in dr. Sara Rožman, skupaj s političarkami z izkušnjami daljšega delovanja v politiki: Nado Skuk, Darjo Lavtižar Bebler in mag. Majdo Potrata. Delavnice bile so namenjene povezovanju, prenosu in širjenju tako teoretičnega znanja kot praktičnih izkušenj oziroma primerov dobrih praks s področja političnega delovanja.

Dr. Milica Antić Gaber je v uvodnem predavanju z naslovom Ženske v politiki – pregled najpomembnejših ugotovitev umestila Slovenijo po zastopanosti žensk v politiki na zemljevid evropskih držav. Zastopanost žensk v parlamentu je šele na zadnjih volitvah dosegla tretjino, medtem ko je v vladi padla na minimum. Vzrokov za to je več, lani zaključena raziskava Usklajevanje zasebnega in profesionalnega življenja kot ovira za številčnejšo prisotnost žensk v politiki pa je med drugim pokazala, da ženske ne vstopajo v polje politike in ne gradijo politične kariere tudi zaradi preobremenjenosti z delom za potrebe družine in zasebnega življenja. Tako ženske v politiko vstopajo starejše kot moški, med njimi je več samskih in vdov in imajo v povprečju manj otrok kot politiki.

Dr. Irena Selišnik je soočila rezultate dveh slovenskih raziskav o ženskah v lokalni politiki, ki sta pokazali več trendov v angažmaju žensk v politiki na lokalnem nivoju: svetnice so vedno bolj starejše, vedno bolj izobražene in vedno manj pogosto izvoljene na strankarskih kandidatnih listah. Prav tako so svetnice vedno manj zadovoljne s svojim položajem v politiki, največji pomislek pri udejstvovanju v politiki pa zanje ostaja obremenitev z družinskimi obveznostmi.

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in mag. Mateja Erčulj sta spregovorili o ženskah na vodstvenih položajih v politiki, znanosti in gospodarstvu ter opozorili, da še na nobenem od teh področij nismo dosegli spolne uravnoteženosti glede zastopanosti moških in žensk. Zato med drugim predlagata uvedbo spolnih kvot tudi na področju znanosti in gospodarstva, na podlagi katerih bi dosegli spolno enakopravnost pri dostopu do najvišjih  položajev družbene moči.

Uvodnim predavanjem so sledile tri delavnice. Na delavnici z naslovom Družina, starševstvo in politika je bila pozornost usmerjena na vprašanje, kako uskladiti delovne in družinske obveznosti tistih, ki delujejo na področju politike. Na delavnici Politična kariera in stranke so sodelujoče spoznavale možne strategije za izboljšanje položaja žensk v politiki (participacija v društvih, mreženje, ženske podporne organizacije, mentorstvo) ter ukrepe, ki ženskam olajšajo usklajevanje zasebnih in profesionalnih obveznosti (fleksibilen delovni čas vrtcev, organizirano varstvo otrok v času političnih dogodkov, večja dostopnost organizirane gospodinjske pomoči na domu itd.). Tretja delavnica z naslovom Politike diskriminiranja in ne-diskriminiranja je bila namenjena spoznavanju mehanizmov delovanja diskriminacije. Čeprav lahko diskriminacijo enostavno definiramo kot »nedopustno razlikovanje«, je to šele začetek zapletene zgodbe, ki pogosto ostaja skrita ali prikrita: žrtve diskriminacije o njej ne želijo govoriti ali pa je sploh ne prepoznajo, jo opravičujejo in razumejo kot običajno stanje stvari.