Družboslovne razprave 12 (VIII)

Premise za raziskovanje kvalitete življenja

Vojko Antončič, Katja Boh

IZVLEČEK: V tem članku opisujemo konceptualno ozadje naše raziskave o kvaliteti življenja. Kvaliteto življenja obravnavamo kot koncept za proučevanje in evalviranje družbene blaginje. Lahko se jo meri z evalvacijskim ali z deskriptivnim anketnim instrumentom. Anketni instrument, ki ga uporabljamo v naši raziskavi, je pretežno deskriptiven. Opiramo ga na Titmussov koncept, to je koncept, ki ga označujemo z izrazom “razpolaganje z resursi” ali z izrazom “dostop do resursov”.

KLJUČE BESEDE: družbena blaginja, socialni indikatorji, kvaliteta življenja, osnovne človeške potrebe,resursi

>> Prenesite celotno besedilo

Delo in kakovost življenja

Ivan Svetlik

IZVLEČEK: Članek obravnava vprašanja kvalitete, centralnosti in razsrediščenja zaposlitve ter njihov vpliv na kakovost življenja. Pri tem na osnovi rezultatov empiričnega proučevanja kakovosti življenja in zaposlovanja v osemdesetih letih v Sloveniji opozarja na ohranjanje osrednjega mesta zaposlitve v življenju posameznikov, kakor tudi na razmeroma nizko kakovost fizičnega in socialnega delovnega okolja. To znižuje kvaliteto življenja sploh. Izhod iz takšnega položaja nakazujejo podatki o razsrediščenju zaposlitve v smislu naraščajočega samozaposlovanja, neregularnih oblik zaposlovanja, skrajševanja delovnega časa in obsežnih neformalnih delovnih dejavnosti. Kakovost zaposlitve pa bo mogoče izboljšati predvsem z izboljšanjem tehnologije ter z intelektualizacijo in profesionalizacijo dela.

KLJUČE BESEDE: delo, zaposlitev, kvaliteta življenja

>> Prenesite celotno besedilo

Zaposlenost in marginalnost

Martina Trbanc

IZVLEČEK: Avtorica se v članku ukvarja z dogajanjem na jugoslovanskem trgu delovne sile, kot ga odslikujejo anketni podatki iz leta 1987. Po kriterijih, ki jih navajajo segmentacijske teorije, poskuša ugotoviti, kakšni so segmenti jugoslovanskega trga delovne sile. Varnost oz. trajnost zaposlitve zaposlenih ni diferencirala, zato so marginalni zaposleni definirani glede na ostale kriterije: glede na vrsto del, ki so jih opravljali, pogoje, v katerih so jih opravljali, in višino dohodka. Ugotovitve kažejo, da je diferenciacija potekala med marginalnimi zaposlenimi (približno ena tretjina v populaciji jugoslovanskih zaposlenih leta 1987) in ostalimi (‘povprečnimi.) zaposlenimi, ob zanemarljivo majhnem deležu elitnih zaposlenih. Izobrazba oz. kvalificiranost je sicer bila kriterij selekcije, vendar še zdaleč ne edini.

KLJUČE BESEDE: trg delovne sile, segmentacija, marginalni zaposleni, kriteriji selekcije

>> Prenesite celotno besedilo

Socialni položaj, materialni standard in način preživljanja prostega časa

Nevenka Černigoj-Sadar

IZVLEČEK: Teoretska izhodišča članka pojasnjujejo odnose med strukturalnimi omejitvami in omejitvami, ki jih prinašajo socialne vloge, na eni strani ter individualno izbiro in samo realizacijo na drugi strani. Prosti čas je opredeljen z naslednjimi elementi: s svobodo, individualno izbiro in samoekspresijo. Materialni in socialni dejavniki, ki vplivajo na način preživljanja prostega časa in njegovo evalvacijo, so bili identificirani z metodami multivariantne analize podatkov, zbranih na vzorcu za Jugoslavijo 1987. Narejena je primerjava med Slovenijo, razvitimi, polrazvitimi in nerazvitimi regijami Jugoslavije. Motivacijski potenciali skupin iz različno razvitih socialnih okolij so bih pojasnjeni z Maslowo teorijo hierarhije motivov in s teorijo socialnih sprememb Chombarta de Lauwa.

KLJUČE BESEDE: prosti čas, kvaliteta življenja, motivacija, socialna diferenciacija, regije

>> Prenesite celotno besedilo

Prispevek k opisu stanovanjske preskrbe v Jugoslaviji ob koncu osemdesetih let

Srna Mandič

IZVLEČEK: Obravnavamo tri teme. Najprej stanovanjsko preskrbo. Po tem, ko jo opredelimo kot organizacijsko formo stanovanjske potrošnje in povzamemo nekaj značilnih načinov njene tematizacije v sociologiji stanovanja – zlasti so pomembne razlike med “Vzhodom” in “Zahodom”, predstavimo same podatke o obsegu in variabilnosti različnih tipov stanovanjske preskrbe v Jugoslaviji ter te opišemo v terminih relevantnega institucionalnega okolja. Analiziramo tudi formalne in neformalne stanovanjske vire ter skušamo preveriti nekaj hipotez o razmerju med njimi Sledi predstavitev podatkov o kazalcih stanovanjskega standarda, kijih ovrednotimo tudi v mednarodnem primerjalnem okviru. Tretja tema je zadovoljstvo s stanovanjem. Ocenjujemo njegov obseg ter skušamo identificirati atribute stanovanja, ki nanj najbolj vplivajo. Ugotovimo, da med njimi dominirajo tisti, ki zadevajo stanovanje kot zavetišče, v največji meri stanovanjska površina. Vendar pa je pojasnjevalna moč kazalcev stanovanjskega standarda zelo omejena, kar vodi k potrebi po vključitvi drugih pojasnjevalnih spremenljivk, zlasti aspiracij in vrednostnih norm same populacije.

KLJUČE BESEDE: stanovanjska politika, stanovanjska preskrba

>> Prenesite celotno besedilo

Kriza razvojne prostorske paradigme v Jugoslaviji

Barbara Verlič Christensen

IZVLEČEK: Upoštevajoč rezultate raziskave Kvaliteta življenja v bivalnem okolju med 1.1988-89 smo povzeli glavne značilnosti neenakega dostopa socialnih skupin do družbenega standarda v različno razvitih regijah Jugoslavije. Te značilnosti smo primerjali z drugimi urbanimi razvojnimi zakonitostmi, ki jih navajajo avtorji pri nas v podobnih raziskavah o urbanizaciji. Ob nižji razvitosti se tolerirajo ne le večje socialne razlike, tudi stopnja notranjega strukturnega neskladja med gospodarstvom, socialno politiko in urbanizacijo je višja. Iz razlik v prostorskih značilnostih glede na razvitost ugotavljamo, da obstajata vsaj dva razvojna vzorca z različno stopnjo notranjega strukturnega neskladja, in zaradi tega ni pričakovati uspešne enotne strategije urbanega razvoja.

KLJUČE BESEDE: socialna neenakost, vzorci urbanega razvoja, strukturna neuravnoteženost razvoja

>> Prenesite celotno besedilo

Politična participacija kot sestavina kakovosti življenja

Frane Adam

IZVLEČEK: Avtor izhaja iz teze, da je politična participacija odvisna spremenljivka političnega sistema in zato najprej razpravlja o njeni strukturi in funkciji v sistemih, ki temeljijo na liberalni demokraciji. V nadaljevanju obravnava, na osnovi empirične evidence, fenomen množične, kvaziparticipacije v različnih fazah oz. ciklusih socialističnega razvoja v Sloveniji in Jugoslaviji. Postsocialistično obdobje odpira možnost, da postane politična participacija (seveda na osnovi prostovoljne odločitve) ena od genuinih prvin kvalitete življenja.

KLJUČE BESEDE: množična participacija, kolektivna akcija, liberalna demokracija, (post)socializem

>> Prenesite celotno besedilo

Razredi v socialistični družbi : primer Slovenije v osemdesetih letih

Gregor Tomc

IZVLEČEK: Avtor obravnava razredno razlikovanje v slovenski družbi v osemdesetih letih. V uvodnem poglavju se osredotoči na razredno razlikovanje v kapitalizmu in ugotovi, da kljub nedvomnim razlikam obstajajo tudi bistvene skupne točke: razredni kriterij je ekonomske narave, glavni faktor razredne umestitve je osebna kvalificiranost, razvidna pa je tudi dokaj stabilna struktura razredov. Za razredno razlikovanje v socializmu, ki ga zanima v drugem poglavju, pa velja v grobem sledeče: dominacija politične moči zabrisuje razlike v ekonomski usodi, ki se izražajo skozi razredni položaj; zaradi tega je stopnja institucionalizacije in transparentnosti razrednega položaja ljudi pomembno manjša kot v kapitalizmu. Po krajšem prikazu nekaterih značilnosti jugoslovanske razredne strukture prikaže avtor v tretjem delu analize empirično gradivo za Slovenijo v prejšnjem desetletju. Večino ugotovitev o razredni stratifikaciji v socializmu na slovenskem primeru potrdi. Razredni položaj ni dominanta stratifikacije, razredna struktura se pomembno spremeni, medtem ko partiji ni uspelo reevaluirati statusa manualnega dela.

KLJUČE BESEDE: razredna evaluacija,kapitalizem in socializem, pavperizacija

>> Prenesite celotno besedilo

Nekatere značilnosti kvalitete življenja migrantov v Jugoslaviji

Mojca Novak Pešec

IZVLEČEK: V članku poskuša avtorica odgovoriti na naslednji vprašanji: prvo je, ali je za anketirance višjega socialnega izvora bolj verjetna intenzivna prostorska mobilnost, in drugo, ali se vzorci kvalitete življenja razlikujejo po treh opazovanih podpopulacijah anketirancev: nemigrantov, regionalnih migrantov in imigrantov v Slovenijo. Po kazalcih socialnega izvora lahko sklepamo, da višji socialni izvor zagotavlja anketirancem prostorsko nemobilnost, ker imajo več možnosti za svojo socialno promocijo v rojstnem kraju. Vzorce kvalitete življenja migrantov v največji meri določajo kazalci gmotnega standarda in načina preživljanja prostega časa, vzorec kvalitete življenja nemigrantov pa kazalci socialnega izvora.

KLJUČE BESEDE: kvaliteta življenja, migranti, prostorska mobilnost, socialni izvor

>> Prenesite celotno besedilo

Razlike v kvaliteti življenja

Vojko Antončič

IZVLEČEK: Predstavljamo rezultate analize, v kateri upoštevamo 90 indikatorjev in 7 faktorjev kvalitete življenja. Prve obravnavamo kot deskriptorje, druge pa kot prediktorje kvalitete življenja. V analizo vključeni indikatorji kvalitete življenja popisujejo stanovanjski standard in stanovanjski status, bivalno okolje, zdravstveno stanje in dostop do zdravstvenih storitev, prehranjevalne navade, ekonomski standard, socialne resurse, preživljanje prostega časa in politično participacijo posameznika. Kot faktorje kvalitete življenja pa upoštevamo naslednje karakterizacije posameznika: stopnjo razvitosti republike in urbaniziranost kraja, v katerem živi, socioekonomski status (razred), maritalni status, spol in starost. Ugotoviti poskušamo, ali so določene kombinacije indikatorskih vrednosti povezane z določenimi kombinacijami faktorskih vrednosti. Zato določimo metrične komponente faktorjev in metrične komponente indikatorjev, na njih naredimo kanonično korelacijsko analizo in dobimo 22 kanoničnih komponent. Na kanoničnih komponentah se vidi, da posamezni faktorji generirajo precejšnje razlike v kakovosti življenja. Očitno je, da noben faktor ni popolnoma nevtralen: za vsakega velja, da se njegov učinek pozna vsaj na enem kanoničnem deskriptorju kvalitete življenja. Vidi se tudi, daje razred univerzalen generator razlik: njegov učinek je viden na vseh kanoničnih deskriptorjih kvalitete življenja.

KLJUČE BESEDE: indikatorji kvalitete življenja, prediktorji kvalitete življenja, kanonična korelacijska
analiza, socialna politika

>> Prenesite celotno besedilo

Pred novimi etnopolitičnimi razkoli: Hrvatska ter Bosna in Hercegovina

Vjeran Katunarić

IZVLEČEK: Proučevanje etničnih odnosov v Hrvaško ter Bosni in Hercegovini na treh ravneh: strukturalni (etnične skupine v socialni stratifikaciji), behavioralno – manifestni (socialna distanca) in behavioralno – latentni (avtoritarnost) je pokazala, da je osnova za etnične razkole in tenzije obstajala le na tretji ravni. Po letu 1989 (ko je bilo izvršeno raziskovanje) je prišlo do spoja ekskluzivistične etnopolitične mobilizacije s strani nacionalističnih nemodernih elit in latentne avtoritarnosti na mikro družbeni ravni. Ta proces je rezultiral v poglobitvi etnične distance in nasilnem izbruhu nacionalnih nasprotij v omejenih regijah.

KLJUČE BESEDE: popuplistični nacionalizem, iracionalna avtoriteta, etnopolitična mobilizacija, socialna distanca, avtoritarnost

>> Prenesite celotno besedilo

Razsežja regionalnega pluralizma

Peter Klinar

IZVLEČEK: Prispevek je osredotočen na pojave regionalnega pluralizma v etnićno mešanih regijah. Avtor ugotavlja, da predstavljajo nacionalne države površinske in necelovite politično-sistemske integracije. Globlje in celovitejše procese družbene integracije je mogoče razkrivati na ravni regij, in te raziskuje kot referenčne tvorbe in družbene skupnosti z uveljavljenimi neformalnimi dejavnostmi ter pojavi civilne družbe. Regionalne skupnosti opravljajo tudi politično-sistemske integracijske procese na nižjih ravneh in neposredno povezujejo regije med seboj ter lokalne skupnosti z nacionalno državo. Razviti regionalni pluralizem razume kot interakcionizem. V etnično mešanih regijah razviti regionalni pluralizem pripomore k omejevanju etnične stratifikacije in zagotavlja avtonomijo etničnih skupnosti ter uresničevanje pravic različnih manjšinskih kategorij. Avtor opozarja še na pomen regionalnega pluralizma za širjenje enakopravnosti in enakosti ter za ohranitev posebnosti v vse bolj razširjenih pojavih množične družbe in globalizacije.

KLJUČE BESEDE: pluralizem, regije, etničnosti, sistemska, družbena integracija, nacionalna država

>> Prenesite celotno besedilo

Profesionalci kot profeti

Veljko Rus

IZVLEČEK: V članku je Parsons predstavljen kot modernist, ki verjame, da je bistvo moderne družbe v nizu univerzalističnih vrednot, ki jih lahko najbolje uveljavljajo in ohranjajo znanstveniki, profesionalci. Prikazana je teoretska zgradba, ob katere pomoči pripiše Parsons profesionalcem osrednje mesto v družbi. Predpostavka o popolni povezanosti sistema, na kateri gradi Parsonsova teorija, pa je po mnenju avtorja nerealna. Članek zavrača to predpostavko ter pokaže na posledice, ki se pokažejo, če začnemo izhajati iz splošno sprejete teze, da so sodobni sistemi ohlapno povezani. Koncept o zagotovljeni centralnosti profesionalcev v moderni družbi se izkaže kot naiven. V nadaljevanju je razvita teza, da zasedajo profesionalci v družbi pomembno, osrednje mesto le, če si sami izborijo vpliv prek vključevanja v javno življenje, kolikor si ga izborijo. Znanost, ki ne želi prestopiti meja svoje profesionalnosti, prav lahko konča na družbenem obrobju ter postane za družbo nerelevantna. Prav topa je po mnenju avtorja vse očitnejša lastnost sodobne sociologije. S priseganjem na visoko profesionalnost si sociologija dela medvedjo uslugo, saj s tem legitimira in spodbuja umik kritične inteligence za akademske zidove, topa prekinja kanale prek katerih je lahko vplivala na družbeno življenje. Umik v akademijo pa hkrati povzroča počasen razpad same intelektualne skupnosti, kije svojo kolektivno identiteto in občutek skupnega smotra gradila na udeležbi vseh strok v splošni javni debati. Profesionalnost in angažma sta maksimi dveh nezdružljivih etik, kiju ni mogoče združiti načelno, temveč ju mora kombinirati vsak intelektualec sam na svojo lastno odgovornost. Članek sklene s tezo, da je za vlogo sociologije v Sloveniji odločilno prav to, kako daleč bo šla v profesionalizaciji na račun angažmaja in nasprotno.

KLJUČE BESEDE: Parsons, modernizacija, teorija akcije, profesionalizem, znanost, kritična inteligenca

>> Prenesite celotno besedilo

Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost : Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1991

Stojan Sorčan

IZVLEČEK: Povzetek članka ni na voljo.

>> Prenesite celotno besedilo

Znanstveno srečanje "Bodočnost evropskih mest" : Evropska znanstvena fondacija. Espino, Portugalska 5.-10. okt.

Drago Kos

IZVLEČEK: Povzetek članka ni na voljo.

>> Prenesite celotno besedilo