Po več mesecih protestov, vstaj, „protestivalov“ in podobnih akcij, ki smo jim bili priče po več slovenskih mestih, je vstajniško gibanje prešlo v novo fazo. Zdaj, ko je prišla na plano obilica predlogov in načrtov, je še posebej zaželena sistematična in strokovna refleksija o „Sloveniji danes in jutri“.
V ponedeljek, 11. marca 2013, je v ljubljanski galeriji Škuc potekal prvi v ciklu treh javnih pogovorov Slovenskega sociološkega društva z naslovom SLOVENIJA NA RAZPOTJIH: refleksije o tem, kje se nahajamo in kam usmeriti naše energije.
Na prvem pogovoru, ki ga je povezoval dr. Samo Uhan na temo političnega sistema, so sodelovali dr. Bojan Bugarič, Vuk Čosić, dr. Tanja Oblak Črnič, dr. Slavko Gaber, dr. Vlasta Jalušič, dr. Nikola Janović, Sonja Lokar in dr. Mateja Kožuh Novak.
Pogovor je tekel o več vprašanjih, ki zadevajo ne le politični sistem, njegovo (ne)delovanje ter predloge za njegove spremembe, temveč tudi institucionalno politiko, delovanje strank, položaj žensk v politiki in javni sferi nasploh, vlogo institucij države pri iskanju odgovorov na socialno in politično krizo ter predloge različnih skupin znotraj vstajniškega gibanja.
O tem so se udeleženke in udeleženci razprave strinjali, da se vstajniško gibanje ni pričelo zaradi poročila protikorupcijske komisije, ki je dva vidnejša javna funkcionarja resno obremenila sumov korupcije, da pa se pogosto skuša vstajo prikazati kot odziv javnosti na odzive parlamentarnih strank na to poročilo. Zadnja, četrta vseslovenska vstaja 9. marca naj bi to potrjevala, vstajnikom gre za globlje spremembe, predvsem političnega in ekonomskega sistema, protesti pa so posledica nezadovoljstva javnosti z obstoječo politično „elito“.
Razpravljavke in razpravljavci so precej pozornosti posvetili tudi vprašanjem neposredne demokracije in vlogi ter učinkovitim mehanizmom elektronske participacije pri tem. Slišati je bilo opozorila, da predlagani odpoklic poslanca oziroma voljenih javnih funkcionarjev ni rešitev, da lahko ogrozi temelje predstavniške demokracije, ki je ne gre zamenjati z neposredno, temveč dopolniti in nadgraditi z oblikami neposrednega sodelovanja in odločanja. V tem okviru je bilo slišati več kritik na račun tistih parlamentark in parlamentarcev, ki predlagajo spremembo referendumske zakonodaje, s katerimi bi se vpliv državljank in državljanov na politične odločitve še zmanjšal.
Tema, ki ni ušla pozornosti, je bil tudi pristop vsaj dela vstajnikov, ki naj bi bili do vseh, ki trenutno delujejo v politiki ali so v njej delovali v preteklosti, nesprejemljivo izključujoč, ob tem pa smo slišali opozorila, da ne gre poenostavljati v slogu „vsi so isti, vsi so gotovi“. Ob tem je bila predstavljena tudi zamisel „klicanja na odgovornost“ tistih politikov, ki so v preteklosti s svojimi potezami in odločitvami škodili javnemu interesu. To bi bil morda lahko način, da se izognemo omenjenemu nesprejemljivemu pristopu „vsi so isti“.
Prisotni smo se razšli ob vtisu, da si imamo kaj povedati, da so takšni pogovori koristni in da Slovensko sociološko društvo s ciklom Slovenija na razpotjih prispeva k dialogu med različnimi skupinami in koncepti.
Tanja Oblak Črnič: Za uvod – refleksija družbeno političnega konteksta
Sonja Lokar: Izziv demokratizacije demokracije in izboljševanja družbenega položaja žensk
Naslednji javni pogovor bo 26. marca ob 18. uri, povabljeni pa bodo tematizirali delovanje in spremembe ekonomskega sistema.