V Slovenskem sociološkem društvu in Slovenskem društvu pedagogov z zaskrbljenostjo spremljamo dogodke, povezane z romsko skupnostjo in medetničnimi odnosi na Dolenjskem. Bolj kot sami prekrški in kazniva dejanja, ki so v zadnjem mesecu zaposlovali javnost v Sloveniji, zaskrbljenost vzbujajo medijski odzivi in odzivi političnih odločevalcev, ki so te dogodke zlorabili za ustvarjanje vtisa, da Romi dejansko in potencialno ogrožajo slovensko družbo, globoko spodkopavajo moralni red in da je za ohranjanje varnosti nujno okrepiti represivne ukrepe. Hitrost, glasnost in agresivnost teh odzivov dokazujejo globoko družbeno ranljivost romske populacije.
Nedavni incidenti, nasilje in konflikti so posledica dolgotrajnega zanemarjanja sistemskih rešitev za položaj romske skupnosti, na kar so opozarjali številni – od nevladnih organizacij do raziskovalcev na tem področju, pa tudi državnih organov, kot sta Zagovornik načela enakosti in Varuh človekovih pravic. Pedagogi, pedagoginje, sociologi in sociologinje ves čas opozarjamo na problem družbene marginalizacije romske skupnosti ter diskriminacijo Romov in Rominj. Zgodovinska izključenost, ne le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi, otežen dostop do kakovostnega izobraževanja, ki priznava kulturne in jezikovne specifike romske skupnosti, ter omejen dostop do zaposlitve in drugih priložnosti ustvarjajo okoliščine, ki vodijo do napetosti in konfliktov.
Lokalne skupnosti, izobraževalne institucije, organe pregona in politične odločevalce pozivamo k strpnemu, konstruktivnemu dialogu in iskanju konkretnih rešitev, kako zadržati vse romske otroke in mladostnike v izobraževalnem sistemu čim dlje; kako spodbujati zaposlovanje znotraj in zunaj romske skupnosti; krepiti dialog in razumevanje med manjšino in večino; izboljšati bivanjske razmere v romskih naseljih; sistematično odpravljati predsodke in diskriminacijo ter zagotoviti soodločanje manjšine. Učinkovitost takih pristopov dokazuje sobivanje Romov in večinskega prebivalstva v Prekmurju.
Poudarjamo, da imajo nevladne organizacije, pa tudi strokovne organizacije s področja sociologije in pedagogike, veliko strokovnega znanja, ki bi moralo biti temelj strukturnih rešitev. Politične odločevalce zato pozivamo, naj prisluhnejo stroki in strokovnemu znanju nevladnih organizacij. Rešitve morajo temeljiti na načelih strpnosti ter pravične in vključujoče družbe. Vse druge, morda na videz všečne in hitre rešitve, ki temeljijo na represiji – še posebej v povezavi s šolskim prostorom in izobraževanjem – bodo neizogibno vodile v poglabljanje konfliktov in ohranjanje problema. To velja tudi za grožnje s silo, kaznovanjem in omejevanjem socialne države, ki jih ponavljajo iskalci hitrih rešitev. Vse sociološke in druge študije kažejo, da omejevanje socialne države vodi v negativne izide za najranljivejše skupine, med katere zagotovo sodijo tudi Romi, in posledično v negativne izide za celotno družbo. Tudi pedagoške študije kažejo, da šole, ki z romskimi skupnostmi gradijo spoštljiv in participatoren odnos, dosegajo velike uspehe pri vključevanju in učni uspešnosti njihovih otrok in mladostnikov. Problem je torej predvsem strukturne narave: strukturne neenakosti in izključevanje vedno znova povzročajo konflikte, ki jih javno iskanje krivcev zdaj v eni zdaj v drugi izključeni družbeni skupini samo še poglablja.
prof. dr. Roman Kuhar, predsednik Slovenskega sociološkega društva
prof. dr. Jasna Mažgon, predsednica Slovenskega društva pedagogov
