Sociološko srečanje 2015

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,

Slovensko sociološko društvo že petdeset let skrbi za razvoj sociologije kot znanstvene discipline ter za promoviranje in uveljavljanje njenih ugotovitev v družbi. S premislekom številnih pojavov in procesov že pol stoletja na ta način spodbujamo verodostojno in vključujočo javno razpravo.

Priložnost, ki nam jo ponuja letošnje jubilejno letno srečanje z naslovom Sociologija med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem družbe , želimo v prvi vrsti izkoristiti za premislek o našem dosedanjem delu ter se tako pripraviti na prihodnje izzive. Pri tem želimo ostati zvesti polifoniji socioloških pogledov in pristopov, saj bomo le tako lahko po teoretski plati mislili heterogeno družbo ter tudi praktično sodelovali pri njenem nadaljnjem razvoju.

Pozornost letošnjega srečanja želimo usmeriti v različne oblike naše znanstvene produkcije in v njihovo vlogo pri so-oblikovanju družbe. Pri tem imamo v mislih družbo, ki bo ustvarjala pogoje ne le za tehnološki napredek, ampak tudi za družbene inovacije; družbo, ki bo preteklost znala razumeti, spoštovati ter se iz nje učiti, a bodo njene energije prvenstveno usmerjene v sedanjost in predvsem prihodnost; družbo, ki ne bo temeljila na izključevanju »drugih« in drugačnih«; družbo, katere najvišja vrednota bo skupno dobro.

Ko vabimo k pripravi prispevkov, tako poudarjamo, da so dobrodošli tako teoretski kot tudi empirično-analitični prispevki; tako primerjalni kot praktični vidiki sociološke vednosti, ki so v petih desetletjih zaznamovali »sociološko imaginacijo«, kakor tudi mišljenje, učenje in življenje članic in članov Slovenskega sociološkega društva.

Vabimo vas, da povzetke svojih prispevkov (800–1000 znakov s presledki), ki naj se navezujejo na naslovno temo in vsebinske sklope posameznih sekcij posredujete vodjem sekcij oziroma kontaktnim osebam do 6. septembra 2015.

Tudi na letošnjem srečanju bomo pripravili »mednarodni« panel (v angleškem jeziku), na katerem bomo predstavili nekatere izbrane prispevke udeležencev iz drugih držav in iz Slovenije. Povzetke prispevkov v angleškem jeziku (do 300 besed), ki naj se prav tako navezujejo na naslovno temo, posredujte koordinatorici panela Milici Antić Gaber.

Po letošnjem srečanju bodo prispevki zainteresiranih avtoric in avtorjev poslani v recenzentski postopek za pripravo tematske številke revije Družboslovne razprave.

Rok za oddajo prispevkov zainteresiranih avtoric in avtorjev bo predvidoma 1. junij 2016. Natančnejše informacije bodo objavljene naknadno.

Kotizacija

Kotizacija za sociološko srečanje 2015 znaša:

– članice in člani SSD 60 €,
– nečlanice in nečlani SSD 80 €,
– upokojenke in upokojenci 50 €,
– študentke in študenti 20 € (članice in člani študentskih socioloških društev Sociopatija (FF UL), Socioklub (FDV UL) in študentskega sociološkega društva na FF MB plačajo le 10 € kotizacije).

Prenesi vabilo na srečanje v pdf obliki

Prijava na srečanje

Zbornik povzetkov in program srečanja

Kako učinkovite so lahko državne institucije za enakost spolov?

Vabilo na strokovni posvet

Letos mineva petdeset let od ustanovitve Slovenskega sociološkega društva, ki si vse od l. 1965 prizadeva za razvoj in uveljavljanje sociologije kot stroke in znanstvene discipline. Ustanoviteljice in ustanovitelji ter mnoge naše članice in člani so s svojim znanstveno-raziskovalnim delom, pa tudi z aktivnim poseganjem v javne razprave o različnih družbenih izzivih, pomembno zaznamovali ne le v slovensko in mednarodno družboslovno polje, temveč sooblikovali tudi družbeno in politično dogajanje.

To pomembno obletnico bomo obeležili z različnimi prireditvami. Prvi v nizu dogodkov je strokovni posvet „Moč in učinkovitost institucionalnih mehanizmov za enakost spolov v Sloveniji“, katerega častni pokrovitelj je predsednik Državnega zbora dr. Milan Brlglez, ki bo uvodoma nagovoril občinstvo. Posebna gostja strokovnega posveta bo varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer.

Strokovni posvet bo v četrtek, 5. marca 2015, v Ljubljani, v Mestnem muzeju, med 13. in 17. uro (Gosposka 15; Projekcijska dvorana).

Slovenija je začela z vzpostavljanjem institucionalnih mehanizmov za zagotavljanje enakosti spolov že pred nastankom samostojne države. Kako smo smo z delovanjem države in institucionalnih mehanizmov na tem področju lahko zadovoljni? Kakšna so bila naša pričakovanja pred več kot dvajsetimi leti in kaj vse smo dosegli do danes? Kam se Slovenija umešča glede razvitosti institucionalne podpore politikam enakih možnosti v primerjavi z drugimi državami? Ali sploh obstaja politična volja po njihovem nadaljnjem razvoju, sploh v času, ko so se zdi, da enakost spolov ne sodi med osrednje politične prioritete?

O teh vprašanjih bomo na strokovnem posvetu soočili poglede različnih poznavalk in poznavalcev, predstavnic in predstavnikov vlade, Državnega zbora, nekdanjih in aktualnih političark in politikov, predstavnic in predstavnikov nevladnih organizacij, pa tudi strokovnjakinj in strokovnjakov, ki se s temi vprašanji raziskovalno ukvarjajo.

Vabilo

Program posveta

Uvodni del
13h – 13’30h Otvoritev posveta – moderator Roman Kuhar

Pozdravni nagovor predsednice SSD Milice Antić Gaber

Slavnostni govor častnega pokrovitelja strokovnega posveta predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza

Nagovor varuhinje človekovih pravic ge. Vlaste Nussdorfer

Vsebinski del
Cca. 13’30h Milica Antić Gaber: Uvodne besede in postavitev okvira posveta
13’30 – 13’50h Obdobje pred letom 1990:

prof. Maca Jogan (zasl. prof. FDV) bo na kratko orisala delovanje in učinkovitost institucij za enakost spolov v času socializma

Posebni gost prof. Morten Huse (norveški institucionalni model)

 

13’50 – 14’40h Obdobje tranzicije (1991 1999): uvodničarke bodo vsaka iz svoje perspektive (vladna, državno-zborska, nevladna, analitična) predstavile delovanje, učinkovitost, kakor tudi prednosti in slabosti institucionalnih mehanizmov, kakršne smo imeli v 90. letih;

Metka Mencin Čeplak, nekdanja poslanka in predsednica komisije za žensko politiko v tedanji Skupščini;

Vika Potočnik, prva direktorica urada, nekdanja poslanka in kasnejša predsednica parlamentarne komisije za žensko politiko

Vera Kozmik Vodušek, dolgoletna direktorica urada

Vlasta Jalušič, raziskovalka, Mirovni inštitut

14’40 – 15’30h Obdobje priprav na članstvo v EU (20002004 ): uvodničarke in uvodničar bodo vsak_a iz svoje perspektive (vladna, državno-zborska, nevladna, analitična) predstavil_a delovanje institucionalnih mehanizmov, vlogo NVO in pomen priključevanja v EU v tem obdobju;

Majda Potrata, nekdanja poslanka in podpredsednica odbora DZ za notranjo politiko)

Liana Kalčina Srhoj, Koalicija za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju

Mojca Dobnikar, dolgoletna udeleženka različnih feminističnih skupin

Roman Kuhar, predavatelj in raziskovalec, Filozofska fakulteta UL, Mirovni inštitut)

15’30 – 15’45h Odprta razprava občinstva
15’45 – 16h ODMOR
16 – 17’10h Obdobje po vstopu v EU (2005 – 2015):

uvodničarke in uvodničarja bodo vsak_a iz svoje perspektive (vladna, državno-zborska, nevladna, analitična) ocenili_e delovanje institucionalnih mehanizmov danes ter predstavili svoje predloge za nadaljnje delovanje na tem področju;

Aleksandra Kanjuo Mrčela, predavateljica in raziskovalka, FDV

Iztok Šori, društvo Vita Activa

Živa Humer, raziskovalka, Mirovni inštitut

Barbara Kresal, raziskovalka in predavateljica, Fakulteta za socialno delo UL

Majda Černič Istenič, raziskovalka in predavateljica, Biotehniška fakulteta UL

Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib inštituta

Tilen Štajnpihler, predavatelj, Pravna fakulteta UL

Darja Zaviršek, predavateljica in raziskovalka, Fakulteta za socialno delo UL

17’10 – 17’25h Odprta razprava občinstva
17’30h Sklepne misli in zaključek posveta (Milica Antić Gaber)

*Organizator si pridružuje pravico do sprememb programa.

Nova knjiga Rudija Rizmana “Čas (brez) alternative”

Knjiga Rudija Rizmana z naslovom »Čas (brez) alternative – Sociološke in politološke refleksije« obravnava kritično pomembne družbene probleme, s katerimi se soočata današnji svet in Slovenija. Med problemi so izpostavljeni predvsem naslednji: neoliberalizem, globalizacija, civilizacije v dialogu in spopadih, dileme evropske unije, geopolitična vloga ZDA, človekove pravice in demokracija, terorizem in vznik varnostne države, izzivi univerz v 21. stoletju, prispevki družboslovnih velikanov in dileme slovenske tranzicije v kontekstu državljanskega prebujanja. Dva svetovno odmevna intelektualca sta o knjigi podala zavidljivi oceni.

Noam Chomsky: »Knjiga pokriva zavidljiv razpon najbolj relevantnih področij in že sami naslovi poglavij vabijo k branju.«
Starosta svetovne sociologije Zygmunt Bauman pa jo je povzel in se o njej izrekel z naslednjimi besedami: »Rudi Rizman je zadel v polno: kočljiv položaj, v katerem smo se danes znašli, je posledica odsotnosti alternative prav v času, ko bi bila ta po splošnem konsenzu bolj nujno potrebna, kot kdajkoli prej v živečem spominu. Kolikor mi je znano, se do sedaj še nihče ni lotil takšnega izčrpnega popisa slepih ulic, ki jih je to stanje obrodilo – dilem, ki kličejo po razrešitvi.«

Fotogalerija s predstavitve knjige (foto: B. Flajšman)

Gorazd Kovačič: Misliti prelome, lomiti ideologije

Tretjega decembra 2014 je v Trubarjevi hiši literature potekal živahen pogovor o knjigi Gorazda Kovačiča Misliti prelome, lomiti ideologije. Avtorjev sogovornik, Miha Andrić, je postavil vrsto poglobljenih interpretativnih vprašanj o teoretski zasnovi knjige, zlasti o konceptu ideologije ter o pomenu in omejitvah pluralnega teoretskega dialoga, ki ga zagovarja uvodno poglavje. Mnenja so se iskrila tudi o tem, ali je zavezanost neki utopiji lahko podlaga za kritično misel in delovanje ali pa ju, nasprotno, blokira. Avtor je pojasnil, da je zavezan racionalizmu in da s tega izhodišča goji skepso do ideoloških miselnih sistemov in do njihovih političnih ambicij. V knjigi je analiziral njihova argumentacijska protislovja, slepe pege in zdrse pri pojasnjevanju realnosti. To je prikazal na več primerih, npr. na disidentski uporabi pojma civilne družbe v 80., na liberalnem zanašanju na politiko strpnosti in na levičarskem navduševanju nad zgrešenimi koncepti, kot sta »multituda« in »komunizem znotraj postfordizma«.


Originalno vabilo:

Slovensko sociološko društvo vabi na pogovor o knjigi

Gorazda Kovačiča Misliti prelome, lomiti ideologije
(Društvo 2000, 2014)

v sredo, 3. decembra 2014 ob 17:00 v Trubarjevo hišo literature
(Stritarjeva 7, Ljubljana).

Z avtorjem se bo pogovarjal Miha Andrić.

Knjiga v uvodni študiji prinaša koncept ideologije kot miselnega sistema z omejenim izhodiščem in horizontom. V nadaljevanju analizira vrsto sodobnih ideologij: levih, desnih, liberalnih in apolitičnih. Razkriva njihova protislovja, meje in slepe pege. Pri tem uporabi različne perspektive. Na eni strani pokaže, kako je liberalna politična misel večkrat slepa za učinke sodobnega kapitalizma, kot so neenakosti, nestabilnosti in privatizacija stisk. Ideologija samouresničevanja dela iz slednjega celo vrlino in zamejuje posameznikov horizont na samega sebe. Na drugi strani pa je levica produktivna pri razumevanju sodobnega kapitalizma, vendar ob vprašanju političnega spoprijema s sistemskimi razmerji niha med utopijami in sofizmi.
Vabljeni!