Terminološka sekcija SSD

Maca Jogan

Deset let obstoja

1. Kratek zgodovinski oris

1.1 Na zboru članov Slovenskega sociološkega društva 27. oktobra 2001 v Portorožu je bila ustanovljena Komisija za sociološko terminologijo. Pobudnica (dr. M. Jogan) je predlog za ustanovitev komisije utemeljila z naslednjimi ugotovitvami:

Posamezni člani SSD so že v preteklih desetletjih sodelovali pri pripravi nekaterih slovarjev in leksikonov. Tako je do svoje smrti (1985) sodeloval pri pripravi SSKJ prof.dr. Jože Goričar, za njim je to delo nadaljevala dr. Maca Jogan ob občasnem sodelovanju nekaterih kolegov sociologov in drugih družboslovcev (npr. dr. Marka Kerševana, dr. Antona Beblerja, dr. Staneta Južniča). Do sredine 90-tih let je dr. M. Jogan sodelovala pri dopolnjevanju in spreminjanju socioloških gesel v Leksikonu Cankarjeve založbe.

Izjemno dinamičen razvoj sociologije nasploh in zlasti v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji vedno bolj zahteva tudi razvijanje in usklajevanje slovenskega sociološkega izrazja.

– Temelje slovenske sociološke terminologije, katerih korenine segajo v začetek 20. stoletja, je treba dopolnjevati in bogatiti glede na širjenje in poglabljanje sociološkega raziskovanja.

– Posodabljanje in razvijanje slovenskega sociološkega izrazja je pomembno tako pri ustvarjanju novih vedenj kot pri prenašanju znanja na vseh stopnjah izobraževanja.

– Za oblikovanje in razvijanje slovenskega sociološkega izrazja so odgovorni nosilci stroke na Slovenskem (oziroma slovensko pisoči/e sociologi/nje). Te odgovornosti ne more zmanjšati (ali celo odpraviti) obstoječi model za napredovanje v akademski karieri, ki daje prednost objavam znanstvenih del v tujih jezikih.

1.2 Člani komisije so se sestali na dveh sejah, potem pa je dejavnost padla na predsednico.

Na 1. seji komisije (27. maja 2002, ki so se je udeležili: dr. Dana Mesner-Andolšek, dr. Mitja Hafner-Fink, dr. Marjan Hočevar, dr. Maca Jogan, dr. Valerija Korošec in dr. Samo Uhan, je bila za predsednico določena dr. Maca Jogan in za namestnika dr. Mitja Hafner) je bilo med drugim sklenjeno:

– K aktivnemu delu ožje skupine vabljeni vsi tisti, ki bi to želeli. Posebno zaželeno je, da bi se od začetka vključili v delo kolegi/ce iz različnih akademskih ustanov, v katerih poteka sociološko raziskovanje in izobraževanje (zlasti iz Filozofske fakultete v Ljubljani, Pedagoške in Pravne fakultete v Mariboru). Komisija prosi za vsestransko podporo tudi sociologe, člane SAZU.

– Strokovno pomembno javnost bo Komisija obveščala o svojem delu preko Družboslovnih razprav ter predvsem po elektronski pošti. Komisija prosi UO SSD, da pripravi (najkasneje po končanem sociološkem srečanju v letu 2002) natančen seznam naslovov (za elektronsko sporočanje) članov/ic SSD, ki želijo sprejemati obvestila iz te Komisije. Ko bo imelo SSD svojo spletno stran, pa bo Komisija gotovo imela svoje mesto tudi tam.

– Delo Komisije bo dolgotrajno, začelo pa se bo z ugotavljanjem obstoječega stanja. Prva naloga je zbrati gesla in pripraviti seznam gesel na podlagi obstoječih publiciranih virov (dela slovenskih sociologov/inj in  prevodi socioloških del iz tujih jezikov, leksikalna dela v slovenščini, ki vsebujejo tudi sociološka gesla – npr. SSKJ, Družboslovje – CZ, itd.) in še neobjavljenih del (npr. doktorske disertacije).

– Navzoči člani so si zbiranje gesel razdelili po področjih takole:

a) obča in teoretska sociologija, družbena neenakost: dr. Mitja Hafner, dr. Maca Jogan;

b)metodologija (od spoznavnoteoretskih vidikov do tehnik): dr. Mitja Hafner, dr. Samo Uhan;

c) prostorska sociologija in globalizacija: dr. Marjan Hočevar;

č) teorija organizacije in menedžment: dr. Dana Mesner Andolšek;

d) sociologija socialnega dela, socialna politika: dr. Valerija Korošec;

e) SSKJ in doktorske disertacije bo obdelala dr. M. Jogan, Leksikon Družboslovje (CZ) pa dr. V. Korošec.

– Člani Komisije so sprejeli Predlog vsebinske zasnove in priprave Sociološkega terminološkega slovarja (ki ga je pripravila dr. M. Jogan).

Na 2. seje komisije, ki je bila v torek, 15.10.2002 ob 15.30 v sejni sobi CJMMK (navzoči dr. Mitja Hafner-Fink, dr. Maca Jogan, dr. Samo Uhan; opravičila sta se dr.Marjan Hočevar in dr. Valerija Korošec), je bilo med drugim ugotovljeno:

1) Glede na to, da je slovenski prevod angleškega sociološkega slovarja že pripravljen za natis in da razpolagamo z gesli, ki jih bo vseboval ta slovar (kar je prijazno poslal dr. Matej Makarovič), se bo komisija pri svojem delu usmerila predvsem v obravnavo tistih izrazov, ki v slovarju niso zajeti, se pa v novejšem času pojavljajo v strokovni in znanstveni literaturi. Začetno pozornost bo komisija posvetila zlasti anglizmom, ki se pojavljajo bodisi v obliki citatnih besed, bodisi kot angloslovenske skovanke.

2) Navzoči člani komisije so se obvezali, da bo vsak do prihodnje seje pripravil iz svojega področja (kot je bilo v glavnem že začrtano na 1. seji) nabor izrazov (pri čemer naj zapiše tudi natančne vire!), o katerih naj bi razpravljali na komisiji. Po možnosti naj vsak poskuša – vsaj pri nekaterih izrazih – najti slovenske ustreznice in izoblikuje celotno razlago gesla v skladu s pravili 1. seje.

Nabor izrazov anglizmov, ki jih je pripravila M. Jogan, sta člana potrdila.

3) Člani komisije naj bodo v stikih preko e-pošte. Kadarkoli kdorkoli (ne le uradni člani komisije) naleti na težavo pri slovenjenju tujih izrazov, pri iskanju slovenske ustreznice in/ali pri iskanju izvirnega slovenskega izraza, naj o tem obvesti komisijo (po kakršnikoli poti!).

4) Ko bo komisija obdelala več pojmov, bo o svojih rešitvah in predlogih seznanila širšo strokovno javnost prek Družboslovnih razprav (s ciljem, da dobi povratno informacijo).«

1.3 Člani in članice SSD (razen dveh izjem) so v glavnem pozabili na te sklepe in do leta 2008 je predsednica – kolikor je bilo v njenih omejenih močeh – zbirala gradivo po različnih pisnih virih (DR, TiP, doktorske disertacije, itd.), njene prošnje za sodelovanje pa so bile zaman.

Do manjšega premika je prišlo leta 2008, ko je predsednica (ob sodelovanju dr. Nevenke Černigoj Sadar) v okviru sociološkega srečanja v Piranu (28. 10. 2008) organizirala »Delavnico o prevajanju tujih socioloških izrazov v slovenščino«. Na tej delavnici so po predstavitvi dela sekcije in problemov (M. Jogan, N. Logar, N. Černigoj Sadar) v razpravi navzoči (predstavniki/predstavnice Slovenskega sociološkega društva, UMAR-ja, kateder, predavateljev/predavateljic na srednjih šolah in študentov) predlagali, da v okviru sociološkega društva vzpostavimo spletno stran, na kateri bi se zbiralo gradivo, na osnovi katerega bi lahko prišli do strokovnih rešitev za posamezne pojme. Preden bi ta spletna stran postala javna, bi strokovnjaki/strokovnjakinje določili jasna pravila glede oblike in vsebine prispevkov in seveda osebo, ki bo odgovorna za sprotno posodabljanje  te strani. Omenjena spletna stran bi imela tudi povezave s slovarji na spletu in pomembnimi jezikoslovnimi študijami.

1.4 Uresničevanje piranskih sklepov se je začelo s pritegnitvijo dveh študentk sociologije (Petre Očkerl in Talije Ukmar) in spet s prijaznim vabilom k sodelovanju ki  ga je predsednica poslala 16.1.2009 vsem »kolegom in kolegicam«. V pismu  je med drugim zapisano:

»Bliža se čas, ko boste vsaj nekoliko razbremenjeni/e neposrednega pedagoškega dela. Ker je terminološko delo razvejeno in razčlenjeno glede na disciplino in/ali glede na področje raziskovalnega/znanstvenega dela, hkrati pa skupinsko in večdisciplinarno, vas prosim za sodelovanje pri iskanju opredelitev (slovenskih ustreznic, širših pojasnil pomenov pojmov, itd.) tistih pojmov, ki sta jih študentki Petra Očkerl in Talija Ukmar nabrali v decembru in januarju. Gre za sociološke (in večkrat tudi za nesociološke) pojme (tujke ali kar angleške besede), ki so študentom težko razumljivi, ker ni (vedno) ustrezne razlage (in/ali opredelitve) v slovenščini.

V prilogah so pojmi, ob katerih (vsaj nekaterih) se bo treba ustaviti in jih poskušati pomensko opredeliti ter (morda) iskati slovenske ustreznice. Ponekod so že slovenski izrazi, ki sta jih zapisali Petra in Talija. Seznam sem pustila tak, kakršnega je oblikovala posamezna sodelavka (jaz sem samo razporedila besede po abecednem redu). Svojih opredelitev še nisem vpisala. Ko boste vnašali svoje presoje, opredelitve, pojasnila, predloge, itd., vpišite svoj priimek. Svoje besedilo vtipkajte kar v seznam, ki si ga  naložite v svoj računalnik in shranite. Pričakujem, da boste najprej posegli po pojmih, ki sodijo neposredno v vaše področje dela.

Ali bi lahko po e-pošti poslali svoj prispevek na moj naslov do začetka poletnega semestra. V drugi polovici februarja pa bi imeli po potrebi (področne) delovne sestanke.

To vabilo k sodelovanju pošiljam ožji skupini, vsakega/o pa prosim, da po svoji presoji povabi k sodelovanju širši krog pristojnih kolegic/ov.

Z željo, da bi dejavno sprejeli to vabilo, vse lepo pozdravljam in vam želim sprostitev (ne v smislu oblastno zapovedane »sprostitve«) pred začetkom poletnega semestra.«. Vabilo je ostalo brez odziva.

Študentski sodelavki sta se srečevali s predsednico na delovnih sestankih. Njuno delovanje je potekalo v skladu z naslednjo opredelitvijo nalog (sprejeto na tretjem srečanju, 26.11.2008, o čemer se je predsednica prej posvetovala z nekaterimi kolegi/cami):

»Njuna naloga je zbiranje izrazov različnih družboslovnih strok,  za katere sta prepričani, da bi jih bilo potrebno ustrezno sloveniti. Te pojme bosta iskali in izbirali  tako v pisnih virih (ob študiju v študijski literaturi pri posameznem predmetu) kot na predavanjih (v govornem viru). Pri zapisovanju pojmov bosta upoštevali merila, ki so že sprejeta v TK (navajanje pojma skupaj s sobesedilom). Prav tako bosta pojme označevali glede na potrebo po prednostni obravnavi (npr. na tiste, ki bi jih res bilo nujno čim prej  ustrezno pomensko opredeliti in sloveniti ter na druge, ki lahko še »počakajo«). Pojme bosta vnašali v e-zapis, ki bo vključen v že obstoječi zapis; ta bo podlaga za vsebinsko skupinsko delo pristojnih po posameznih področjih in jezikoslovnih strokovnjakinj/kov.«

1.5 V št. letu 2008/09 sta P. Očkerl in T. Ukmar zbrali 47 pojmov (v glavnem iz obvezne študijske literature in s predavanj), v št. letu 2010/11 pa je sodelovala le P. Očkerl in zbrala 44 pojmov. S predsednico sta jih obravnavali na občasnih delovnih srečanjih. Na podlagi tega sodelovanja je P. Očkerl aktivno sodelovala na okrogli mizi v letu 2011.

2. Po desetih letih obstoja in skrčenega dela sekcije stanje nikakor ni boljše kot v začetku. Nasprotno, vedno več znakov kaže, da bi se morala sociološka skupnost v Sloveniji resno zamisliti nad tem, kar se dogaja. Ne gre le za ozko terminološko vprašanje, temveč za mnogoplastno vlogo sociologije sploh. Na to je opozorila okrogla miza (26. 5.2011, v organizaciji Liber.ac na Filozofski fakulteti v Ljubljani, katere se je udeležil le en profesor s FDV!) z naslovom »PREKARNA« VLOGA SOCIOLOGIJE KOT RAZUMEVAJOČE DISCIPLINE.

V predlogu za okroglo mizo je pobudnica in voditeljica okrogle mize,  predsednica sekcije, dr. Maca Jogan, v  treh točkah opozorila na namen OM:

1. Da bi sociologija lahko opravljala svojo spoznavno in pojasnjevalno ter končno tudi svetovalno vlogo v širšem družbenem okolju, mora razpolagati tudi z ustreznim pojmovnim aparatom, ki ne zamejuje razumevanja na nosilce znanstvenega delovanja na ozkih  posebnih področjih (ki torej ni »delana« po scientističnem vzorcu), temveč razpira razumevanje in vključuje širšo sociološko, družboslovno in najširšo javnost. To pa zahteva tudi posebno jezikovno kulturo, o kateri – vsaj tako se zdi na podlagi neposrednega opazovanja – pa v slovenski sociološki skupnosti  ni dovolj tehtnih presoj.

2. Če izključimo samo ustvarjanje socioloških znanj, je vprašanje njihove uporabnosti neločljivo povezano z razumevanjem v širšem družbenem okolju. To pomeni, da so (spo)znanja o delovanju družbe predstavljena in pojasnjena tako, da so razumljiva tudi zunaj krogov poklicnih nosilcev sociološkega znanstvenega delovanja.

3. Glede na prevladujočo »anglizacijo« v slovenskem sociološkem govoru se lahko vprašamo, ali pomensko poenotenje pojmovnega aparata, ki se uporablja za pojasnjevanje odkritih značilnosti družbenega delovanja,  samo po sebi pomeni tudi jezikovno poenotenje v svetovnem merilu; ali ni morebiti tudi zanemarjanje jezikovne raznolikosti (v svetovnem okviru) in potrebe po upoštevanju posebnosti jezikovne (kulturne) dediščine v nekem konkretnem okolju ovira za razumevanje in sprejemanje ter uporabo spoznanj.

Na samem srečanju je M. Jogan v prvem delu (Sprejemanje socioloških razlag: nelagodja in negotovosti) med dejavniki oteženega razumevanja (novih spo-) znanj obravnavala:

a) izgubo slovenskih pojmov in preobilje tujk

(npr. – deliberacija, diskurzivna pozicija, environmentalizem, evalvacija, fragmentacija, implementacija, instruktivna interakcija, intersekcija, komodifikacija, kompetenca, koncepcija, konceptualizirati,  kontekstualna intervencija, locirati, naracija, narativni performans, paralelna diskurzivna arena, procesirati, receptivne (države), rekonfiguracija,  repozicioniranje,  reprezentacija, suport, itd. );

b)  vnašanje (pripenjanje) angleških pojmov

(npr. – facilitator, gatekeeper, gendercid,  social becoming pristop, path dependent fenomen, policy resurs, itd.); in

c) angloslovenske pojme

(npr. downloadanje, imidž, planibilnost).

V nadaljevanju je Petra Očkerl (Študentska izkušnja  večkratne negotovosti) usmerila pozornost na raznolikost negotovosti  (prvič) v govornih položajih, ki se pojavlja kot:

a)individualna negotovost pri sprejemanju in  dojemanju novega znanja, če je to posredovano na pojmovno/pomensko  premalo jasen način; to prispeva k manjši učinkovitosti prenosa znanja zaradi uporabe težko razumljivega jezika, povezano pa je z vzpostavljanjem razmerja moči in asimetrijo položajev med dajalci in sprejemalci znanj.

c) skupinska negotovost pri sprejemnikih (študentih/kah) se vzpostavlja in ohranja zaradi pomanjkanja možnosti govornega izražanja (natančnega opredeljevanja, nasprotovanja, iskanja najboljše ubeseditve za razumevanje in pojasnjevanje nekega pojava, itd.);

(drugič) negotovost v pisnem izražanju

a) pri študiju  virov – negotovost zaradi pretežno tuje literature

b) težave pri iskanju slovenskih ustreznic

c) izkazovanje znanja s kopičenjem tujk.

Tretjič je navedla  nekaj primerov za razmislek (decentralizacija – razsrediščanje, razsrediščenost ; diferenciacija – nastajanje razlik; heterogenizacija – nastajanje razlik; homogenizacija – poenotenje, zmanjševanje razlik; promocija – več pomenov: napredovanje, povišanje; oglaševanje; spodbujanje; zavzemanje za nekaj;  pospeševanje; podpiranje).

Poudarila je pomen slovenskih ustreznic, saj te omogočajo boljše razumevanje in navedla nekaj primerov slovenjenja (gentrifikacija – pogospodenje; desezonizacija – odpravljanje navezanosti na sezono; komodifikacija – poblagovljanje; poblagovljenje

Stratifikacija – slojevitost, razplastenost, plastovitost).

3.  21. oktobra 2011 ponovno vabim (prosim) vse, ki v različnih vlogah delujejo kot sociologi in sociologinje v slovenskem jezikovnem območju, da resno premislijo o sedanjem stanju in se vprašajo, kaj lahko storijo, da bo sociologija (p)ostala razumevajoča in razumljiva znanost o družbi.

Na sociološkem srečanju v Celju je priložnost, da se v odmorih med delovnimi srečanji pogovorimo tudi o tem. Če pa bi pripravili nekaj ključnih izrazov (po področjih) za »zemljevid slovenskih ustreznic« 2011, bi  bilo še bolje. K druženju vabim zlasti vse predsednike in predsednice sekcij.

P.s. K vabilu za  terminološko ozaveščanje me spodbuja tudi prevladujoč vzorec vsakdanjega govora univ. dipl. sociologov in sociologinj (vključno z mag. in dr.). Z metodo neposredne udeležbe sem v slabi uri na sestanku  »naših strokovnjakov in strokovnjakinj« v letu 2010, ob pričakovanju, da bo pogovorni jezik slovenščina, poslušala lepo tekočo angloslovenščino; šlo je za »event, timing, point, spread the message, open hall, final element, input, mailing-listo«, in tako naprej.