Družboslovne razprave 88 (XXXIV)

Metropolis? Ne bi, hvala! Ljubljana v slovenskem filmu v obdobju socialistične modernizacije (1945-1969)

Peter Stanković

IZVLEČEK: V članku so s pomočjo semiološke metode analizirani prikazi Ljubljane v slovenskih celovečernih igranih filmih, ki so bili posneti v obdobju pospešene modernizacije od konca druge svetovne vojne do konca šestdesetih let. Analiza je pokazala, da je v obravnavanih filmih mogoče prepoznati zlasti nelagodje ob hitri modernizaciji mesta. To nelagodje se kaže na dva povezana načina: v filmih, v katerih označevalcev modernosti ni videti, je Ljubljana prikazana kot prijetno in lepo mesto, v filmih, v katerih so takšni označevalci razvoja prisotni, pa je Ljubljana prikazana kot nevrotično in odtujeno mesto. Takšne prikaze je mogoče povezati z razmeroma nizkim statusom, ki ga ima v slovenski kulturi urbanost.

KLJUČNE BESEDE: film, podobe, Ljubljana, modernizacija, reprezentacija, urbanost

>> Preberite celotno besedilo

Kulturna in družbena angažiranost v kontekstu digitaliziranega vsakdana: raziskava mladih v Ljubljani

Tanja Oblak Črnič

IZVLEČEK: V prispevku proučujemo, v kakšnem razmerju je pozicioniranost kulture v vsakdanjem življenju mladih z njihovo medijsko potrošnjo in civilno-družbeno angažiranostjo ter kako v ta razmerja vstopajo digitalni mediji. Analiza povezanosti kulturne participacije z družbeno in politično angažiranostjo je pokazala zmote univerzalističnega razumevanja mladih. Rezultati spletne anketne raziskave, izvedene na vzorcu 793 mladih v Mestni občini Ljubljana, kažejo distinktivne kategorije kulturne vključenosti: največjo skupino predstavlja apolitična in iz kulturnih dogodkov izključena mladina, medtem ko se zdijo družbeno in politično vsestransko angažirani t. i. kulturni (so)ustvarjalci.

KLJUČNE BESEDE: kulturna participacija, vključenost v kulturo, družbena in politična angažiranost, mladi, digitalni mediji, vsakdanje življenje

>> Preberite celotno besedilo

Stanovanjski status in osamosvajanje mladih v mesnti občini Ljubljana

Metka Kuhar, Alenka Švab

IZVLEČEK: V članku predstavljava rezultate raziskave o stanovanjskem osamosvajanju mladih v Mestni občini Ljubljana. Izhajali sva iz ugotovitev dosedanjih raziskav o podaljševanju bivanja mladih v izvorni družini, namen raziskave pa je bil preveriti, ali podatki, pridobljeni za mlade v MOL (2017), potrjujejo že znane ugotovitve ali pa se kažejo morebitne spremembe v vzorcih odseljevanja od izvorne družine oz. specifike, ki veljajo za mlade v MOL. Rezultati so sicer pokazali konsistentno sliko, ki potrjuje 1. odloženo osamosvajanje od staršev (predvsem so znani dejavniki stanovanjskega osamosvajanja: spol, partnerska zveza, zaposlitev); 2. poudarjeno finančno podporo staršev tudi pri mladih, ki so se odselili; 3. vrinjanje raznolikega in dinamičnega obdobja različnih bivanjskih aranžmajev med bivanjem pri starših in popolno stanovanjsko osamosvojenostjo, kar potrjuje, da je stanovanjsko osamosvajanje kompleksen proces. Rezultati so pokazali novo značilnost: večji delež odseljenih mladih, ki bivajo v najetih stanovanjih, kar bi lahko bila specifika bivanja v MOL.

KLJUČNE BESEDE: mladi odrasli, izvorna družina, starši, osamosvajanje

>> Preberite celotno besedilo

Manjšinski status in obmejnost kot platforma odnosa do multikulturnosti (primer italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji)

Mateja Sedmak

IZVLEČEK: Članek analizira odnos italijanske in madžarske narodne manjšine do multikulturnosti in nekaterih njenih pojavnih oblik, kot so etnična heterogamija, transkulturne identitete, etnična (ne)strpnost, etnični predsodki idr. Manjšinski status in obmejnost sta videna kot platforma odnosa do multikulturnosti in ključni razlagalni dejavnik. Članek izpostavi dejansko transkulturno naravo obravnavanih manjšin in načeloma pozitiven odnos do multikulturnosti s strani obravnavanih manjšin, vendar istočasno izpostavlja, da je etnični sentiment spremenljiva kategorija, ki je tako relacijska kot situacijska. Pričakovali bi, da bosta obravnavani manjšini v največji možni meri zagovarjali (pozitivne) izraze multikulturnosti, vendar ni tako. Razlog za to gre iskati v soočenju dveh ideologij, in sicer nacionalizma in transkulturalizma, pri čemer prva ključno interferira tudi v sicer transkulturno usmerjeni manjšini.

KLJUČNE BESEDE: italijanska narodna manjšina, madžarska narodna manjšina, multikulturnost, transkulturnost, obmejnost

>> Preberite celotno besedilo

The deconstruction of Freud's theory of melancholy

Peter Stanković

ABSTRACT: In the article, the author presents an interpretation of melancholy and its discourse through the perspective of Jacques Derrida’s deconstruction and “violence of writing”. In part one of the article, the ambivalent and contradictory conceptions of melancholy in the West are outlined in order to show the working of the logic of Différance that makes any unified and universal definition impossible. Sigmund Freud first introduced a universal theory of melancholy in his essay “Mourning and Melancholia” (1917), while part two of the article analyses the inherent enigmas and contradictions in Freud’s psychoanalytical distinction between mourning and melancholy in the specific socio-historical context. The binary oppositions in support of Freud’s dichotomy are also exposed. In the conclusion, the author shows how Freud’s paradoxes are deconstructed in contemporary theories in the humanities and social sciences that address various social and political discourses.

KEY WORDS: deconstruction, violence of writing, Mourning and Melancholia, loss, psychoanalysis

>> Preberite celotno besedilo