Družboslovne razprave 46-47

Telo med opazovanjem in udeležbo: prispevek k antropologiji, ki temelji na terenskem delu

Jana Urh

IZVLEČEK: Tekst predstavlja vstop na prizorišče terena, kjer se antropologinja/antropolog udeležuje in opazuje ritual kot neponovljiv dogodek, ter z mesta neponovljivosti išče metodologijo in cilje antropologiji. Pozornost namenja telesu, ki ga poseduje in opazuje, ter se sprašuje, »kdo« oziroma »kaj« govori. Telo določi kot umrljivo; obstaja pred obličjem smrti, v položaju liminalnosti, kjer se odloča za politiko emancipacije hkrati s politiko razlage, ter za strateški pristop k obravnavi gradiva s terena. Vzpostavlja dialog z avtorji tekstov v okviru znanstvene skupnosti, ter opozarja na paradokse delovanja na daljavo v nasprotju z delovanjem na terenu, s tem pa tudi na paradoks metode »opazovanja z udeležbo«. Teren je določen kot mesto, kjer se telo uči odpiranja prostora za delovanje, ter artikulira razlikovanja brez poskusov transcendence na mesto neterena.

KLJUČNE BESEDE: antropologija, terensko delo, opazovanje z udeležbo, telo, politika razlage

>> Prenesite celotno besedilo

Spolna diferenciacija pri šolski športni vzgoji in prostočasni gibalni/športni aktivnosti učencev

Joca Zurc

IZVLEČEK: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri je bila ugotavljana prisotnost učne diferenciacije po spolu pri pouku šolske športne vzgoje (Doupona Topič in Zurc 2003). Namen naše raziskave je bil primerjati prisotnost elementov spolnega razlikovanja v učnem načrtu z rezultati raziskave, v kateri smo deklice in dečke anketirali z namenom, da bi pridobili podatke o značilnostih njihove prostočasne gibalne/športne aktivnosti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 194 osnovnošolskih otrok v mesecu decembru leta 2001 (Pišot et al. 2004a). Na osnovi primerjalne analize ugotavljamo, da obstajajo povezanosti med prisotnostjo elementov spolne diferenciacije v učnem načrtu za športno vzgojo in vsebino, količino ter obliko otrokove prostočasne gibalne/športne aktivnosti.

KLJUČNE BESEDE: osnovnošolski otrok, prosti čas, gibalna/športna aktivnost, šolska športna vzgoja, razlike med spoloma

>> Prenesite celotno besedilo

Odnos javnosti do znanosti in tehnologije: kakovost merjenja tega odnosa v okviru javnomnenjske ankete (primer raziskave Slovensko javno mnenje)

Mitja Hafner Fink

IZVLEČEK: V prispevku se ukvarjamo s problemom kvalitete merjenja odnosa do znanosti in tehnologije v okviru javno-mnenjskih anket. Zanima nas torej odnos t.i.”laične javnosti” do problematike znanstveno-tehnološkega razvoja. V članku se problematike lotimo s konkretnimi primeri merjneja v okviru raziskave Slovensko javno mnenje – opazovali smo meritve, ki smo jih opravili leta 1995 in leta 1999. Preizkušali smo dve lestvici (seriji vprašanj) s katerimi smo merili dve dimenzija odnosa do znanosti in tehnologije, in sicer: a) zaznava učinkov znanstveno-tehnološkega razvoja v vsakdanjem življenju ljudi in b) pozitivna/negativna pričakovanja glede tehnološkega razvoja v prihodnosti. Ugotavljali smo veljavnost in zanesljivost lestvi in sicer predvsem z uporabo analize glavnih komponent, ko smo ugodavljali eno- ali več-dimenzionalnost merjenega kostrukta ter notranjo konsistentnost lestvic. Na interpretativni ravni pa smo preizkušali tudi vsebinsko veljavnost lestvic. Ugotovili smo, da uporabljene lestvice zagotavljajo primerno raven zanesljivosti merjenja v obeh časovnih točkah. Z vidika odgovora na vprašanje o tem, kaj smo merili (problem veljavnosti) pa smo ugotovili, da so uporabljene lestvice upravičile pričakovanja – merijo nmareč različne razsežnosti odnosa do znanosti in tehnologije. Pri tem pa so v skladu s teoreskimi pričakovanji razkrivale večplastnost in protislovnost odnosa “lakov” do problematike nanstven-tehnološkega razvoja.

KLJUČNE BESEDE: znanost, tehnologija, znanstveni in tehnološki razvoj, stališča, javno mnenje, merjenje, veljavnost, zanesljivost, analiza glavnih komponent

>> Prenesite celotno besedilo

Razširjenost računalnikov in interneta med osnovnošolskimi maturanti v Sloveniji

Eva Podvošovnik, Anton Kramberger

IZVLEČEK: Članek uvede interdisciplinarni koncept širjenja tehnologij, utemeljen na sociološki in ekonomski tradiciji raziskovanja, s čimer opozarja tudi na kompleksnost v vplivu ekonomskih in neekonomskih faktorjev na sam proces širjenja. Članek se nato zoži na empirično raziskavo naslednjih razsežnosti procesa širjenja računalnikov in interneta (R&I) med generacijo mladih v Sloveniji (zaključili osnovno šolo v letu 2003, dvostopenjski slučajni vzorec, n = 885 oseb): dostopnost R&I tehnološke opreme, splošni odnos mladine do teh tehnologij, zgodnja poklicna motiviranost za učenje z R&I, grafične prezentacije konceptnih map mladine na temo »Računalniki v mojem svetu«, pogostost rabe teh tehnologij, v kombinaciji z zahtevnostjo uporabljanih R&I aplikacij, samoocena doseženega znanja o R&I. Ugotovitve parcialnih empiričnih analiz kažejo, da je sama dostopnost teh tehnologij za proučevano mladino sicer izjemno velika, da pa v ostalih proučevanih razsežnostih deleži tistih oseb, ki so aktivno vključene v podprocese širjenja te tehnologije, precej naglo upadajo. Tudi osnovna fenomenografska analiza konceptnih map (tako glede števila in vsebine različnih objektov kakor tudi glede števila in vsebine različnih povezav med njimi) razkrije, da ima mladina v Sloveniji v primerjavi z angleško mladino podobne starosti v povprečju znatno manj ustvarjalno predstavo o potencialih te tehnologije, saj tehnični vidiki njene rabe daleč prevladujejo nad socialnimi.

KLJUČNE BESEDE: širjenje tehnologije, s-krivulja, računalniki, internet, učenje, znanje, konceptne mape, mladina, Slovenija

>> Prenesite celotno besedilo

First time in the European Parliament Elections: Central and Eastern Europe in the 2004 European Parliament Elections

Irena Bačlija, Kenneth Ka-lok Chan

ABSTRACT: The first European Parliament elections in the new Member States in Central and Eastern Europe demonstrated a profound paradox in terms of being a feedback process of European integration. At the elite level, the accession to the European Union has offered political parties and their leaders both new opportunities as well as a new set of issues with the emergence of a significant divide over the meanings of European integration. At the mass level, however, the first European Parliament elections were ignored by a vast majority of voters. This paper serves as a systematic analysis of the subject. Our objective is three-fold: to explain a lack of interest in the polls, to examine the domestic political dynamics leading to the elections and to consider the implications of the elections for the workings of the enlarged European Union. As for the prospects for European integration, it is important to note that one may no longer assume a supportive cross-party consensus in the new Member States on the EU. Rather, popular antipathy towards the EU is expected to rise.

KEY WORDS: elections, European Parliament, turnout, Euroscepticism

>> Prenesite celotno besedilo

Dileme in zagate pri ocenjevanju demokracije

Matevž Tomšič

IZVLEČEK: Avtor v članku obravnava problematiko ocenjevanja demokracije, predvsem težave in dileme, ki se pri tem porajajo kot posledica specifičnosti tega področja raziskovanja. Pri tem navaja tri problematične momente: problem veljavnosti, problem zanesljivosti in problem transparentnosti. Vsi izhajajo iz kvalitativnega načina evalvacije, ki nujno vsebuje subjektivne elemente. Ilustracija omenjenih problemov je podana skozi kritični pregled nekaterih obstoječih raziskav, pri čemer je le-ta osredotočen na študije organizacije Freedom House.

KLJUČNE BESEDE: demokracija, ocenjevanje, primerjalne raziskave, Freedom House

>> Prenesite celotno besedilo

Dejavniki nizke stopnje zaupanja v Sloveniji

Hajdeja Iglič

IZVLEČEK: Socialni kapital v Sloveniji je, v primerjavi s številnimi zahodnoevropskimi državam, nizek. To odpira vprašanje mehanizmov, kako socialni kapital povečati. V članku obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na enega najpomembnejših vidikov socialnega kapitala, na generalizirano zaupanje (t.j. zaupanje v druge na splošno). V analizi podatkov, zbranih na vzorcu slovenske populacije, pokažemo, da se Putnamova teza o vplivu prostovoljnih organizacij na zaupanje v Sloveniji ne potrjuje. Socialna omrežja, ki sicer vplivajo na kohezivnost manjših skupin v delovnem okolju in lokalnih skupnostih, ne vplivajo na generalizirano zaupanje. Zaupanje je namesto tega rezultat zadovoljstva z življenjem, višje izobrazbe, vrednotnega sklopa, ki se odraža v post-materializmu in solidarnem individualizmu, ter kvalitete delovanja javnih institucij. Med institucionalnimi dejavniki, ki neposredno vplivajo na zaupanje imajo osrednjo vlogo možnost vplivanja na javno življenje s strani navadnega državljana, spoštovanje človekovih pravic, ter pravičnost in nepristranskost v delovanju institucij, katerih naloga je implementacija javnih politik. Zaupanje v institucije izobraževalnega sistema, socialnega skrbstva, zdravstva, lokalne samouprave in sodstva se preliva v generalizirano zaupanje.

KLJUČNE BESEDE: socialni kapital, zaupanje, Slovenija

>> Prenesite celotno besedilo

Socialno izključevanje državnega uradnika Oskarja V. iz brkljarije slovenske državne uprave

Ciril Klajnšček

IZVLEČEK: Prispevek prinaša polemiko s prevladujočimi koncepti socialne izključenosti v kontekstu post-socializma skozi narativni prikaz konkretnega primera več let trajajoče socialne izključenosti »državnega uradnika« Oskarja V. Pokaže, da pomanjkljiva socialna participacija, deprivilegiranost, marginaliziranost, pomanjkanje moči, izključenost iz sodelovanja v družbenem dogajanju ter okrnjenost človekovega dostojanstva niso nujno povezani s problemom socialne izključenosti, ki se na manifestni programsko-konceptualni ravni običajno povezuje z revščino, brezposelnostjo, slabimi bivalnimi pogoji, nizko strokovno izobrazbo, slabim zdravstvenim stanjem, ter omejeno dostopnostjo družbeno deprivilegiranih in marginaliziranih skupin do različnih življenjskih virov. Na konkretnem primeru vidimo, kako je socialna izključenost z vsemi pripadajočimi individualnimi in družinskimi problemi, možna tudi v nedrju samih institucionalnih praks državne uprave. Narativni prikaz več let trajajoče socialne izključenosti državnega uradnika Oskarja V. nam tako omogoča vpogled v državno upravo kot institucionalno brkljarijo. Ta pogled od znotraj nam pokaže obstoječe koncepte socialne izključenosti kot sicer povsem prikladne aktualni državni administraciji, dejansko pa kot nezadostne z vidika sodobnih, pozno- ali post-modernih individualnih in socialnih identitet, nove individualnosti in integrativnosti oz. nove subjektivnosti.

KLJUČNE BESEDE: identiteta, socialna izključenost, družbena regulacija, državna uprava, modernizacija

>> Prenesite celotno besedilo

Izkoriščanje v Sloveniji in politični aktivizem s spročanjem inhibicijskega instinkta

Iztok Ostan

IZVLEČEK: Raziskava stališč študentov je pokazala, da je izkoriščanja v Sloveniji precej in da se povečuje; pokazala pa je tudi, da se ljudje praviloma niso pripravljeni upreti izkoriščanju, če jih v to ne prisili ekonomska stiska. Politični aktivisti v Sloveniji in v drugih razvitih deželah, kjer večina prebivalstva ne živi v revščini, zato v boju proti izkoriščanju ne morejo pričakovati podpore večine. Članek obravnava možnosti za učinkovit nenasilen odpor proti izkoriščanju brez podpore množic. Na osnovi analize načel gandhijanske oblike nanasilnega upora in lastnih političnih izkušenj avtor postavi hipotezo o možnosti učinkovitega nenasilnega odpora (brez podpore množic), ki temelji na izpostavitvi upornikovega življenja. Pri takem uporu se namreč (običajno) instiktivno sproži inhibicija izkoriščevalčeve agresivnosti do upornika.

KLJUČNE BESEDE: izkoriščanje, stališča študentov, politični aktivizem, nenasilni upor, inhibicijski instinkt.

>> Prenesite celotno besedilo

»Čeprav to še ni dokazano«: značilna diskurzivna gesta sodobnega institucionalnega rasizma

Primož Krašovec

IZVLEČEK: V članku smo poskušali dokazati, da sodobni rasizem za svoje delovanje ne potrebuje več rase in da se ideološka logika, značilna za klasični rasizem, uporablja tudi za ideološke obsodbe drugačnosti, ki se jih običajno ne prišteva med objekte rasizma. Pri tem smo izhajali iz značilne diskurzivne geste »čeprav to še ni dokazano«, ki smo jo našli v nedavnem medijskem diskurzu in v diskurzu medicinskih, psihiatričnih in represivnih institucij v Sloveniji. Ta gesta označuje obrat v delovanju omenjenih institucij, ko le-te naletijo na drugačnost in svoje običajne načine delovanja zamenjajo z izrednimi. Ko obravnavajo drugačnost, institucije delujejo brez konkretnih dokazov, na podlagi fantastične nevarnosti, ki jo predstavlja drugačnost. Ta nevarnost je ideološko predstavljena kot »nalezljivost«, ki bi, brez uvajanja »ustreznih« ukrepov, škodovala »zdravemu delu« družbe. Bolezni in telesne napake se morajo, po ideološki logiki rasizma, nujno pojaviti kot realne, telesne kazni za simbolne zločine drugačnih, zato institucije za rasistično dejavnost ne potrebujejo drugega dokaza kot drugačnost objektov rasističnega delovanja samih.

KLJUČNE BESEDE: rasizem, drugačnost, nevarnost, simbolni zločin, telo

>> prenesite celotno besedilo

Razvojni potencial socialnega kapitala: Slovenija v evropskem kontekstu

Frane Adam, Borut Rončevič

IZVLEČEK: Pričujoči članek obravnava vlogo sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti. Na temelju analize avtorja postavita tezo, da je ena ključnih ovir za doseganje večje sistemske konkurenčnosti Slovenije še vedno nezadostna raven socialnega kapitala v obliki generaliziranega zaupanja, kooperacije in samoorganizacije, kar ima negativen vpliv na zmožnost za ustanavljanje projektnih in asociacijskih tipov organizacij kot tudi oblikovanje intermediarnih struktur. Ta vpliv je posebej opazen v tistih komponentah, ki zahtevajo intenzivno komunikacijo in posebne (nekonvencionalne) rešitve, ki temeljijo na spontani sociabilnosti. Na temelju nekaterih indikatorjev iz Evropske raziskave vrednot se zdi, da se je položaj v Sloveniji izboljšal, vendar pa ne vemo, ali akumulirani socialni kapital v resnici kroži in se uporablja, še posebej, če upoštevamo nizko stopnjo zaupanja.

KLJUČNE BESEDE: socialni kapital, institucionalna učinkovitost, kooperacija, zaupanje, sociokulturni dejavniki razvoja

>> Prenesite celotno besedilo

Norma knjižne slovenščine med kodifikacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950–2001

Tina Verovnik

IZVLEČEK: V prispevku je podan pregled razumevanja norme slovenskega knjižnega jezika v zadnjih petih desetletjih 20. stoletja, okvirno vezanih na pripravo in izide petih temeljnih kodifikacijskih priročnikov. Ti so vedno povzročili izčiščenje pogledov na knjižnojezikovno normo, njen izvor in značilnosti. Ob vsakem obdobju, vezanem na določen priročnik, so zato predstavljene polemike in odzivi ključnih avtorjev, ki omogočajo vpogled v širše jezikoslovno dogajanje in razvoj slovenske povojne normativistične misli. Priročniki so predstavljeni z vidika izbora jezikovnega gradiva, ki je bilo podlaga za njihovo pripravo, in načel, ki so vodila njihove sestavljavce. Glede na njihov koncept in razmerje do rabne (uzusne) norme jih lahko v grobem razdelimo na dve skupini: predpisovalne in utemeljevalne. Razumevanje teh dveh pristopov h kodifikaciji ter poznavanje njune zgodovine in vpliva oz. učinka na jezikovno rabo je pomembno tudi za soočanje z aktualnimi jeziko(slo)vnimi težavami.

KLJUČNE BESEDE: slovenski jezik, knjižni jezik, jezikovna norma, jezikovna raba, kodifikacija, jezikovni priročniki

>> Preberite celotno besedilo

Sistemski pristop k proučevanju mednarodnih odnosov

Tit Turnšek

Lokalno in globalno s sociološkega in antropološkega zornega kota

Zdravko Mlinar

IZVLEČEK: Ulrike Schuerkens (ur.): Global Forces and Local Life-Worlds: Social Transformations. SAGE Studies in International Sociology 51, 2004

>> Prenesite celotno besedilo