Družboslovne razprave 101 (XXXVIIII)

Uvodnik: Drage bralke, dragi bralci
Uvodnik v tematski blok: Izkušenjska zgodovina socialnega dela

Tanja Oblak Črnič; Darja Zaviršek

>> Prenesi uvodnik
>> Prenesi uvodnik v tematski blok
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

Sistematični pregled literature o poklicnih tveganjih, strategijah in politika v seksualnem delu v Sloveniji

Iztok Šori, Leja Markelj

IZVLEČEK: Članek povzema glavne ugotovitve sistematičnega pregleda literature o seksualnem delu v Sloveniji, objavljene med letoma 1990 in 2020. Glavni namen je bil zagotoviti sistematičen pregled ugotovitev predhodnih študij o poklicnih tveganjih v seksualnem delu ter strategijah in politikah za njihovo zmanjševanje. Rezultati kažejo, da se seksualne_i delavke_ci srečujejo s specifičnimi poklicnimi tveganji, povezanimi s stigmo, varnostjo, politikami, zdravjem, poslom, dostopom do storitev in zasebnim življenjem. Za njihovo zmanjševanje uporabljajo številne strategije, zlasti je pomembno postavljanje mej strankam. Študije za izboljšanje
delovnih razmer priporočajo spremembo regulacije, informiranje različnih ciljnih skupin ter vzpostavitev dostopnih in nestigmatizirajočih podpornih in zagovorniških programov za seksualne delavke_ce. Naš pregled poleg tega izpostavlja potrebo po omogočanju in spodbujanju profesionalizacije seksualnega dela.

KLJUČNE BESEDE: seksualno delo, poklicna tveganja, strategije, politike, profesionalizacija, sistematični pregled literature

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 

 

Profesionalizacija socialnega dela v Sloveniji: med entuziazmom žensk in zahtevami oblasti

Darja Zaviršek

IZVLEČEK: Članek je podrobna rekonstrukcija začetkov šolanja za socialno delo v Sloveniji v petdesetih letih 20. stoletja, ki pomeni začetke profesionalizacije socialnega dela v socializmu. Oblast je po eni strani z nelagodjem gledala na socialno delo in njegov razvoj, po drugi strani pa je bila Jugoslavija edina država nekdanjega »socialističnega bloka«, ki je uvedla šolanje za socialno delo po vseh republikah v državi. Utemeljeno na arhivskem raziskovanju, pregledu obstoječih pisnih virov o socialnem varstvu iz petdesetih let 20. stoletja in profesionalni oralni zgodovini članek opiše vpliv šolanja v socialnem delu na Hrvaškem na nastanek šole v Sloveniji, opiše ključne akterke in akterje na socialnovarstvenem področju in tematike, ki so bile naslovljene v najzgodnejšem obdobju.

KLJUČNE BESEDE: socialno delo, jugoslovanski socializem, šola za socialne delavce v Ljubljani, Slovenija, Hrvaška

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

Socialna politika in socialne dejavnosti v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni

Mateja Jeraj

IZVLEČEK: Namen prispevka, ki je nastal na podlagi arhivskega gradiva, tiskanih in časopisnih virov ter relevantne literature, je predstaviti idejne osnove socialne
politike, vlogo in vsebino socialnega varstva, prve oblike socialnega dela in načine usposabljanja za tovrstno delo v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni
vojni. Socialno varstvo je v socializmu v roke prevzela država, ki pa sprva še ni bila sposobna zagotoviti socialne pomoči vsem, ki so jo potrebovali. Za pomoč je zadolžila t. i. množične organizacije, predvsem Antifašistično fronto žensk. Za čim hitrejše strokovno in politično usposabljanje novih »socialnih delavk in
delavcev« je pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, od 1945 do 1949 delovala Socialno politična šola.

KLJUČNE BESEDE: socialna politika, socialno varstvo, socialno delo, socializem, Slovenija.

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

Socialno delo v socialističnih tovarnah

Nina Vodopivec

IZVLEČEK: Avtorica bo v prispevku predstavila, kako se je vzpostavljalo socialno delo v socialističnih tekstilnih tovarnah od šestdesetih letih prejšnjega stoletja naprej. Prispevek je nastal na podlagi pregleda zapisnikov sej delavskih svetov v tovarni trikotaže Pletenina, študentskih raziskav o socialnem delu v socialističnih tekstilnih tovarnah na takratni Višji šoli za socialno delo ter pogovorov in intervjujev z nekaterimi nekdanjimi socialnimi delavkami v tekstilnih tovarnah. Gradivo kaže na težave, s katerimi so se soočale socialne delavke in delavci v tovarnah, a hkrati na problematične razmere, v katerih so živele in delale tekstilne delavke in delavci. Študentske naloge so relevanten vir za razkrivanje socialnih razmer tekstilnega delavstva v preteklosti kot tudi preteklega družbenega prepoznavanja
problemov. Temo interpretiram v kontekstu večletnega raziskovanja izkušenj tekstilnega delavstva v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: socialno delo v podjetjih, socialistične tovarne, tekstilne delavke in delavci, Slovenija

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

"Hude osebne, družinske ali gmotne razmere": socialni razlogi za splav in uvedba socialne indikacije v slovensko zakonodajo

Sara Pistotnik

IZVLEČEK: V članku obravnavam širitev dostopa do splava v Sloveniji od šestdesetih let 20. stoletja, predvsem uvedbo socialnih indikacij kot samostojne kategorije upravičenih razlogov za dovoljeni splav. Opisujem pravno ureditev, vlogo socialnih delavk v Komisijah za dovolitev splava in prakso odločanja o socialnih indikaci- jah, torej katere individualne, družinske in družbene razmere so bile upravičene za odobritev splava. Ker so takoj po uvedbi socialne indikacije tovrstne prošnje
postale prevladujoče, je možno iz prakse odločanja o dovolitvi splava sklepati na družbene norme v socializmu. Bistven je premik od razumevanja splava kot
medicinskega problema k razumevanju socialnih okoliščin, zaradi katerih so ženske posegale po njem, in sprememba fokusa države na ustvarjanje pogojev
za politike načrtovanja družine.

KLJUČNE BESEDE: otroci, gluhost, slepota, segregacija, integracija

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

Otroci s posebnimi potrebami v Sloveniji (1918-1990): od segregacije do integracije

Dunja Dobaja

IZVLEČEK: Prispevek se osredotoča na dve skupini otrok, in sicer gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne. Sledi razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema za omenjene otroke od konca prve svetovne vojne do konca obdobja socializma v začetku devetdesetih let, s poudarkom na obdobju po drugi svetovni vojni. V tem obdobju sta se pri skrbi za otroke s posebnimi potrebami uporabljala dva temeljna
koncepta, in sicer segregacija in integracija.

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

Recenzije

  • Marko Hočevar: Jessica Whyte: Morala trga: človekove pravice in vzpon neoliberalizma. Ljubljana: Sophia, 2020.
  • Svenja Fischbach: Tanja Višić: Peripheral Labour Mobilities. Elder Care Work between the Former Yugolsavia and Germany. Fankfurt a.M.: Campus Verlag, 2022.
>> Prenesi