Družboslovne razprave 100 (XXXVIIII)
Uvodnik: Drage bralke, dragi bralci / Medijski repertoarji mladih v času globoke mediatizacije
Natalija Majsova; Dejan Jontes in Veronika Tašner
Medijski repertoarji v času navzkrižnih medijskih praks: študija med osnovnošolci in dijaki
Tanja Oblak Črnič, Katja Koren Ošljak, Nika Šušterič
IZVLEČEK: V prispevku predstavljamo pregled opredelitev medijske in njej sorodnih konceptov pismenosti ter si prizadevamo za njihovo konsolidacijo v celovito definicijo medijske pismenosti. Temu sledi predstavitev izbranih vpogledov v formiranje medijske pismenosti mladih, ki smo jih pridobile v okviru kvalitativne raziskave medijskih repertoarjev mladih.
Osredotočamo se na kratko zgodovino pismenosti in njeno družbeno funkcijo, kar nam omogoča tudi razumevanje pojava in pomena novih pismenosti. Sledi oris obstoječih opredelitev medijske pismenosti, ki jih kritično postavljamo v kontekste njihovega nastanka. Nadaljujemo s kratko predstavitvijo stanja na področju edukacijskih politik in medijske pismenosti, prispevek pa zaključujemo s prikazom vpogledov v kontekste formiranja medijske pismenosti mladih, pri čemer pozornost posvečamo predvsem medijskim izkušnjam in spodbudam mladih pri
pouku, v družinskem kontekstu ter med vrstniki in vrstnicami.
KLJUČNE BESEDE: medijska pismenost, medijski repertoarji, digitalni kapital, šola, kvalitativna analiza
>> Prenesi
Formiranje medijske pismenosti mladih na presečišču družine, šole in vrstniških skupin
Katja Koren Ošljak, Nika Šušterič, Veronika Tašner
IZVLEČEK: Prispevek proučuje navzkrižna razmerja med medijskimi izbirami, tehnološkimi preferencami in vsakdanjim življenjem mladostnikov glede na njihove razredne, kulturne in socialne distinkcije. V članku razkrivamo vsebinska izhodišča proučevanja medijskih repertoarjev in pripadajoče metode. Medijske repertoarje proučujemo skozi generacijsko optiko ter opozorimo na konceptualne in empirične izzive tovrstnega raziskovanja.
Ker gre za prvi poskus, ki medijske prakse poglobljeno konceptualizira in empirično preverja na presečiščih družinskega in edukacijskega oz. vrstniškega konteksta, je namen prispevka pojasniti metodološki okvir kvalitativne raziskave, ki je vključila 67 mladih od 12. do 19. leta. Analiza sociodemografskih specifik omogoča opis družinskih in socialnih okoliščin zajetega vzorca, medijske skice pa identifikacijo medijskih preferenc mladih in njihove potencialne navzkrižnosti.
KLJUČNE BESEDE: medijski repertoarji, mladi, družbene domene, vsakdanje življenje, medijske skice, fokusne skupine
>> Prenesi
Branje v polimedijskem okolju in (nove) oblike generacijske subjektivacije
Breda Luthar, Maruša Pušnik, Dejan Jontes
IZVLEČEK: Članek skozi prizmo koncepta generacije in generacijsko specifične digitalne družbenosti analizira transformacijo razmerja do branja kot prakse in izkustva. Izhajajoč iz analize intervjujev z najstniki, avtorji ugotavljajo, da je za polimedijsko okolje značilno hkratno gibanje med različnimi platformami, kjer uporabniki živijo v stalni anticipaciji novega, obenem pa sta stalna aktivnost in nenehni afektivni angažma pogoj za algoritemsko proizveden režim vidnosti, ki normalizira raztreseno večopravilnost. V kontekstu nenehnega digitalnega dela
ni dosti prostora za prakse onstran družabnih platform. Avtorji ugotavljajo, da branje nima več kulturne avtoritete, tako da se spreminja vloga branja v distribuciji kulturnega kapitala.
KLJUČNE BESEDE: polimediji, mladi, branje, družbena omrežja, generacijska subjektiviteta
>> Prenesi
"Vedno ko se peljemo v avtu, mora biti radio": radijske in avdio prakse v vsakdanu mladih
Tina Lengar Verovnik, Tanja Oblak Črnič
IZVLEČEK: V prispevku se osredotočamo na razumevanja radia v vsakdanu mladih: kakšno vlogo oz. pomen ima zanje v okviru družinskega življenja; kako je pozicioniran v odnosu do glasbe; kakšne novosti poslušanja in selekcioniranja avdio vsebin izkazujejo. Opiramo se na podatke iz kvalitativne raziskave v okviru projekta Medijski repertoarji mladih, ki je vključevala skupinske polstrukturirane intervjuje s 67 mladimi med 12. in 19. letom starosti. Mladi radia pretežno ne poslušajo na lastno iniciativo niti individualno, temveč ob starših ali zaradi njih; najpogosteje v avtu. Njihov vsakdan najizraziteje zaznamuje glasba, ki jo večinoma povezujejo s poslušanjem na zahtevo in po lastni izbiri, prek digitalnih naprav. Medijski diapazon intervjuvanih mladih dopolnjujejo podkasti, a predvsem pri srednješolcih.družbena omrežja, generacijska subjektiviteta
KLJUČNE BESEDE: radijske in avdio prakse, mladi, vsakdanje življenje, kvalitativna raziskava, fokusne skupine
>> Prenesi
Občinstva sodobne slovenske narodnozabavne glasbe v kulturološki perspektivi
Peter Stanković, Robert Bobnič
IZVLEČEK: Slovenska narodnozabavna glasba je kljub svoji priljubljenosti eden najmanj raziskanih glasbenih žanrov v Sloveniji. V pričujoči razpravi nas je tako zanimalo, kdo to glasbo v resnici posluša. Analiza odgovorov v raziskavi Slovensko javno mnenje je pokazala, da narodnozabavno glasbo poslušajo zlasti manj izobraženi, starejši, verni in politično na desno nagnjeni posamezniki s podeželja, da pa je to zgolj tendenca. To glasbeno zvrst namreč poslušajo tudi drugi segmenti populacije, le da v manjšem obsegu, pri čemer rezultati raziskave niso pokazali statistično značilne povezave poslušanja s spolom in ekonomskim slojem. Iz povedanega sklepamo, da je slovenska družba v različne kulturne formacije razčlenjena bolj po kriterijih izobrazbe, vernosti, politične pripadnosti in kraja bivanja kot po ekonomskih kriterijih.
KLJUČNE BESEDE: slovenska narodnozabavna glasba, občinstva, demografija, okus, razred
>> Prenesi
Recenzije
Deja Crnović: Politika kot medijski performans. Ljubljana: ZRC SAZU, 2021. Jernej Kaluža
Gal Kirn: Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB. Ljubljana: Maska: 2022. Karla Tepež
Nina Vodopivec: Tu se ne bo nikoli več šivalo: doživlkjanje izgube dela in propada tovarne. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021. Darja Zaviršek.