Slovensko sociološko društvo: 1992-1995

V prvi polovici 90tih let je Slovensko sociološko društvo doseglo enega od vrhov v svojem razvoju. Zasluga za to nedvomno pripada vsem, ki so društvo vodili v preteklih 30tih letih, ga organizacijsko okrepili z regijskimi oziroma lokalnimi društvi in tako prispevali k nastanku pomembne civilnodružbene in močne profesionalne asociacije s cca 400 člani.

Ko smo v letu 1992 prevzeli intelektualno izzivalno, organizacijsko naporno in družabno prijetno nalogo vodenja SSD, smo poskušali najprej premisliti poslanstvo in vizijo nadaljnjega razvoja SSD. Razumeli smo, da je naša naloga krepitev SSD kot množične profesionalne asociacije, ki sooblikuje profesionalno identiteto in povezuje sociologe in sociologinje v aktivno profesionalno skupnost. To počne tako, da jih podpira:

  • Pri odličnem pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu v akademski sferi ter pri strokovnem delu na številnih drugih področjih delovanja;
  • Pri njihovem odpiranju do drugih disciplin in povezovanju v mednarodnem prostoru;
  • Pri proaktivnem delovanju v širšem družbenem okolju in pri vzdrževanju kritične distance v odnosu do politične sfere;
  • Pri profesionalno etičnem ter medsebojno solidarnem ravnanju oziroma delovanju.
  • Ter pri medsebojnem povezovanju in krepitvi profesionalne identitete skozi strokovno-družabne dejavnosti.

Tako razumljeno poslanstvo in vizijo smo poskušali udejanjati na različne načine:

Nadaljevali smo s tradicijo organiziranja letnih socioloških srečanj. Teme za srečanja smo izbirali s temeljitim premislekom o njihovi strokovni relevantnosti in družbeni aktualnosti. Tako smo najprej, v letu 1993, v interdisciplinarnih razpravah kritično reflektirali razvoj slovenske družbe in države v prvem obdobju po osamosvojitvi (Slovenija dve leti pozneje-kje smo in kam gremo). V letu 1994 smo usmerili pogled v bližnjo prihodnost in se ob težnji približevanja slovenske družbe in države Evropski uniji vsestransko spraševali, kje je naša startna pozicija (Slovenija med evropskih centrom in evropsko periferijo). V letu 1995, ko sta tako SSD, kot tudi slovenska sociologija stopila v »zrelo« obdobje nadaljnjega razvoja, smo se obrnili vase, analizirali dosedanji razvoj in se spraševali, kje so meje in možnosti sociološkega delovanja v globaliziranem svetu 21. stoletja (Sociologija ob koncu 20. stoletja-njene meje in možnosti).

Posebej želim poudariti, da je ob navedenih temah plenarnih razprav,na letnih srečanjih tekla tudi vrsta strokovno relevantnih razprav po posameznih sekcijah, kje so sociologi in sociologinje iz »prakse« predstavljali probleme in rešitve zanje, ki jih, s sociološkim znanjem, oblikujejo v svojih delovnih okoljih. Na ta način so krepili svojo profesionalno identiteto,ki jim je omogočala, da jih ni, kot je zapisal Ivan Svetlik, zmlelo kolesje političnih, birokratskih ali industrijskih organizacij.

Polje mednarodnega delovanja in povezovanja slovenskih sociologov in sociologinj smo v tem obdobju razširili z včlanitvijo SSD v Evropsko sociološko asociacijo (ESA).

Začetek procesa tranzicije slovenske družbe je prinesel s seboj tudi poskuse politično motivirane diskreditacije nekaterih članov SSD, čemur se je društvo odločno postavilo po robu. Prav tako smo solidarno povabili medse kolege, ki so se pred grozotami vojne v Bosni in Hercegovini, umaknili v Slovenijo.

30letnico Slovenskega sociološkega društva in z njim tudi slovenske sociologije smo v letu 1995, obeležili s skrbno pripravljeno slavnostno akademijo v Cankarjevem domu. Nabito polna dvorana članov in članic SSD ter gostov, je z zanimanjem prisluhnila slavnostnima nagovoroma akademikov Zdravka Mlinarja in Veljka Rusa. Prvi nas je popeljal v pretekli razvoj , medtem ko je drugi osvetlil potrebe po nadaljnjem razvoju SSD. Ob tej priložnosti smo izdali tudi spominski zbornik, v katerem se med obema omenjenima prispevkoma ter prispevki za sociološko srečanje 1995, nahaja tudi imenski seznam diplomantov sociologije na FSPN/FDV in na FF iz preteklih 30 let.

Posebno pozornost smo posvečali tudi strokovno-družabnim srečanjem. Za sociologe in sociologinje delujoče v Ljubljani, so ta potekala enkrat na mesec, pod nazivom »Sociološki večeri pri Mraku«. Med njimi velja posebej omeniti nepozabni pogovor s prof. dr.Petrom Klinarjem ob njegovi 60-letnici, ki je potekal pod naslovom »Šli smo se sociologijo in se pri tem tudi smejali« (zapis pogovora je objavljen v Zborniku ob 30-letnici SSD). Žal je bil ta pogovor dejansko tudi slovo, saj nas je Peter Klinar čez tri dni (10. aprila 1994) za zmeraj zapustil.

prof. dr. Zinka Kolarič, predsednica Upravnega odbora SSD v mandatu 1992-1995