V četrtek 23. novembra je v Knjižnici Otona Župančiča potekal zaključni dogodek projekta Starizem: problem na obeh straneh starostnega spektra, ki so ga v zavodu OPRO zadnje pol leta soustvarjali z Javnim zavodom Mladi zmaji. Projekt, ki ga je vodil sociolog dr. Otto Gerdina je temeljil na nedavnem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki je starizem pripoznalo kot globalen problem in poudarilo, da je žrtev starizma lahko katera koli starostna skupina, ne le stari ljudje.
»Za razliko od starizma, ki ga doživljajo stari ljudje, trenutno ni celovite teorije o starizmu, ki je usmerjen proti mladim ljudem.« Dr. Otto Gerdina (FOTO: Brin Gerdina)
Trenutno ni celovite teorije o starizmu, ki je usmerjen proti mladim ljudem. To je dr. Gerdina ponazoril z naštevanjem izrazov, ki jih različni avtorji uporabljajo za označevanje tovrstne diskriminacije, denimo obratni starizem (reverse ageism), otrocizem (childism) ali odraslostizem (adultism). Vsi ti izrazi se nanašajo na stereotipe, občutke in vedenje odraslih do otrok in mladostnikov, ki temeljijo na predpostavki, da so mladi ljudje in otroci naivni, neizkušeni ali nesposobni ter da odrasli vedo bolje in imajo zato pravico ravnati z njimi brez njihovega soglasja.
Zaslužna profesorica in izredna članica SAZU dr. Mirjane N. Ule je v predavanju, ki je bilo soorganizirano s strani Sekcije za sociologijo časa, ki deluje pod okriljem Slovenskega sociološkega društva in naslovljeno »Starizem v kontekstu neoliberalne ideologije: Spreminjajoči se pogledi na mladost in starost« poudarila, da so v zadnjih desetletjih z vznikom neoliberalne ideologije tako mladi kot stari ljudje postali izključeni iz dominantnih procesov v družbi in socialnih vlog, ki posameznikom dajejo družbeno moč in veljavo. Časovna primerjava odnosa do mladih ljudi kaže, da so mladi ljudje v drugi polovici dvajsetega stoletja v očeh javnosti dobili določano veljavo, saj so postali pomemben »generator družbenih sprememb«. V novih z neoliberalizmom prežetih razmerah pa so ponovno postali običajna starostna skupina, za katero je treba skrbeti in jo nadzorovati, je še poudarila dr. Ule.
Tuje raziskave starostnih stereotipov, ki so jih deležni mladi ljudje na področju trga dela kažejo, da mladi delavci običajno vzbujajo manj empatije in so pogosto dojeti kot manj vestni, manj čustveno stabilni in bolj neprijetni, hkrati pa so dojeti tudi kot bolj ustvarjalni in ekstrovertirani kot stari delavci, je povzel dr. Gerdina in poudaril, da se pri mladih ljudeh pogosto ne ceni njihovih izkušenj, ne verjame v njihovo delovno etiko in stanovitnost. Čeprav se višje ocenjuje njihov potencial za razvoj, fleksibilnost in zmogljivost, podatki za Veliko Britanijo kažejo, da eden od treh mladih delavcev občuti starostno diskriminacijo.
»V očeh neoliberalne ideologije so mladi in stari ljudje pogrešljivi in nerelevantni.« Dr. Mirjana Nastran Ule (FOTO: Brin Gerdina)
Kljub razširjenosti in negativnim posledicam starizma pa so raziskave o starizmu v primerjavi z raziskavami o drugih oblikah diskriminacije, kot sta rasizem ali seksizem, redke. Pojem torej ni sprožil kakšne posebne znanstvene pozornosti, niti družbenih pobud za odpravo diskriminacije po starosti. Ko govorimo o enakih možnostih, raznolikosti, vključevanju, človekovih pravicah se starizem redko znajde na dnevnem redu, je še opozorila dr. Ule.
Svetla izjema je raziskava o razširjenosti starizma v Sloveniji, ki so jo v zavodu OPRO v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij izvedli leta 2022. Podatki kažejo, da je starizem še bolj razširjen, kot se je doslej predvidevalo. Doživlja ga praktično vsak drugi človek. Raziskava je prav tako pokazala, da v povprečju ženske zaznavajo več starostne diskriminacije kot moški. Prav tako so več starostne diskriminacije zaznavali srednje ter manj izobraženi ljudje. Glede dohodkovnega razreda in materialnega položaja gospodinjstva, niso zaznali signifikantnih razlik pri zaznavanju starostne diskriminacije, so pa mladi ljudje v večji meri poročali o doživljanju starostne diskriminacije kot stari ljudje.
Da bi opozorili na problem starizma, ki preprečuje polnovredno življenje na obeh straneh starostnega spektra, je v sklopu projekta nastal dvajset minutni izobraževalno dokumentarni film Koliko pa ti šteješ?, ki so ga pod mentorstvom Marka Džamastagiča in dr. Otta Gerdine ustvarile Julija Mihovec, Maša Maruša Bregar, Veronika Predovnik, Kaja Rakušček in Hana Barši Palmič. Film skozi zgodbe mladih in starih ljudi ter komentarje uglednih strokovnjakov opozarja na razširjenost starostnih stereotipov in predsodkov, ter o vzrokih in posledicah starostne diskriminacije. Išče rešitve in načine, kako se lahko starizmu zoperstavimo, in poudarja, da leta nikakor ne bi smela določati človekove vrednosti v družbi. V zavodu OPRO upajo na uporabo filma v pedagoškem procesu, zato ga bodo kot didaktično orodje v kratkem javno objavili na Youtubu.