Izredni profesor dr. Tone Kramberger je na zboru članov in članic Slovenskega društva 20. novembra 2010 v razpravi ter nekaj dni kasneje pisno opozoril na dogajanja ob “racionalizacijah poslovanja in zmanjševanju števila zaposlenih na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem”. Posebej je izpostavil primer na tej fakulteti zaposlenega sociologa red. prof. dr. Draga Rotarja, ki ga je vodstvo univerze pisno opozorilo, “da ga lahko odpusti iz krivdnih razlogov, če v roku enega leta od prejema pisnega opozorila ponovi očitane mu kršitve (podpisana dekanja izr. prof. dr. Vesna Mikolič, po pooblastilu rektorja UP, red. prof. dr. Rada Bohinca), tj. naslednja škodljiva ravnanja: poziv k podpisu javne peticije, ki škodi dobremu imenu zavoda, in oviranje dela sodelavcev na javni prireditvi z vpadanjem v besedo, delitvijo letakov idr.”. Dr. Kramberger meni, da dogajanja na Fakulteti za humanistične študije ogrožajo norme profesionalnega dela in nedopusten pritisk na univerzitetnega profesorja, zato predlaga, naj predsedstvo SSD do tega primera zavzame stališče.
Predsedstvo SSD je na sestanku dne 13. 1. 2011 obravnavalo pobudo dr. Toneta Krambergerja in sprejelo naslednje stališče:
Stališče do konkretnega primera, na katerega je opozoril dr. Kramberger, bi predsedstvo SSD lahko zavzelo le ob njegovi predhodni obravnavi na Častnem razsodišču SSD. Pobudo za takšno obravnavo lahko sprožijo sociologi in sociologinje, ki menijo, da so bile kršene njihove profesionalne pravice. Vendar se doslej nihče od prizadetih ni obrnil na častno razsodišče SSD in zato ni mogel biti izpeljan postopek, v katerem bi bili vsestransko osvetljeni vzroki in okoliščine, ki so pripeljali do organizacijskih sankcij proti red. prof. dr. Dragu Rotarju. Eno od temeljih poslanstev SSD je zagotavljanje in branjenje “pravice do svobodnega raziskovanja in komunikacije”, zato izražamo zaskrbljenost, če je pri dogodkih na Fakulteti za humanistične študije in pri izreku pisnega opomina red. prof. dr. Dragu Rotarju prišlo do omejevanja teh pravic. Ker pa predsedstvo SSD ne pozna vseh okoliščin konkretnega primera, sprejema le naslednje načelno in splošno stališče o razmerju med strokovno avtonomijo in pravili organizacij.
Menimo, da je spoštljiv dialog najbolj učinkovito sredstvo za reševanje profesionalnih napetosti in konfliktov ne le med posamezniki, ampak tudi med vodstvi akademskih ustanov in zaposlenimi v teh ustanovah. Hkrati se zavedamo, da delo v akademskih ustanovah ne prinaša le pravic, ampak tudi dolžnosti, predvsem upoštevanje organizacijskih pravil, ki so jih zaposleni sprejeli z vstopom v organizacijo. V odnosu med zahtevami po profesionalni avtonomiji ter načinom delovanja akademskih organizacij lahko pogosto pojavljajo napetosti in konflikti. Menimo, da je najboljša pot za njihovo obvladovanje in reševanje odprta komunikacija med vodstvom teh organizacij in zaposlenimi. Ta komunikacija lahko vodi k zaželenim rezultatom, v kolikor temelji na soglasju, da je spoštovanje profesionalne avtonomije nujno in koristno tako za zaposlene v akademski organizaciji kot za celotno organizacijo.
Zavedamo se možnosti, da vodstva institucij ali posamezne nadrejene osebe zlorabljajo svojo nesorazmerno premoč tako, da kršijo pravice zaposlenih delavk in delavcev ter onemogočajo dialoško reševanje konfliktov z njimi. Splošne pravice zaposlenih nasproti njihovim delodajalcem določa državna zakonodaja in v primeru kršitev jih je mogoče uveljavljati na sodišču. Slovensko sociološko društvo pa se lahko moralno opredeljuje do kršitev strokovne avtonomije zaposlenih sociologinj in sociologov. Predsedstvo SSD je prepričano, da je omejevanje pedagoške oz. raziskovalne avtonomije z namenom kaznovanja ali šikaniranja podrejenih oseb moralno nedopustno. Prav tako predsedstvo SSD moralno podpira javno sociološko kritiko institucije, na kateri je izvajalec te kritike zaposlen, če je le-ta skladna z akademskimi standardi argumentacije.
Za predsedstvo SSD:
Milica Antić Gaber,
predsednica