Družboslovne razprave 88 (XXXIV)
Metropolois? Ne bi, hvala! Ljubljana v slovenskem filmu v obdobju socialistične modernizacije (1945-1969)
Peter Stanković
IZVLEČEK: V članku so s pomočjo semiološke metode analizirani prikazi Ljubljane v slovenskih celovečernih igranih filmih, ki so bili posneti v obdobju pospešene modernizacije od konca druge svetovne vojne do konca šestdesetih let. Analiza je pokazala, da je v obravnavanih filmih mogoče prepoznati zlasti nelagodje ob hitri modernizaciji mesta. To nelagodje se kaže na dva povezana načina: v filmih, v katerih označevalcev modernosti ni videti, je Ljubljana prikazana kot prijetno in lepo mesto, v filmih, v katerih so takšni označevalci razvoja prisotni, pa je Ljubljana prikazana kot nevrotično in odtujeno mesto. Takšne prikaze je mogoče povezati z razmeroma nizkim statusom, ki ga ima v slovenski kulturi urbanost.
KLJUČNE BESEDE: film, podobe, Ljubljana, modernizacija, reprezentacija, urbanost
>> Prenesite
Kulturna in družbena angažiranost v kontekstu digitaliziranega vsakdana: raziskava mladih v Ljubljani
Tanja Oblak Črnič
IZVLEČEK: V prispevku proučujemo, v kakšnem razmerju je pozicioniranost kulture v vsakdanjem življenju mladih z njihovo medijsko potrošnjo in civilno-družbeno angažiranostjo ter kako v ta razmerja vstopajo digitalni mediji. Analiza povezanosti kulturne participacije z družbeno in politično angažiranostjo je pokazala zmote univerzalističnega razumevanja mladih. Rezultati spletne anketne raziskave, izvedene na vzorcu 793 mladih v Mestni občini Ljubljana, kažejo distinktivne kategorije kulturne vključenosti: največjo skupino predstavlja apolitična in iz kulturnih dogodkov izključena mladina, medtem ko se zdijo družbeno in politično vsestransko angažirani t. i. kulturni (so)ustvarjalci.
KLJUČNE BESEDE: kulturna participacija, vključenost v kulturo, družbena in politična angažiranost, mladi, digitalni mediji, vsakdanje življenje
>> Prenesite
Stanovanjski status in osamosvajanje mladih v Mestni občini Ljubljana
Metka Kuhar, Alenka Švab
ABSTRACT: V članku predstavljava rezultate raziskave o stanovanjskem osamosvajanju mladih v Mestni občini Ljubljana. Izhajali sva iz ugotovitev dosedanjih raziskav o podaljševanju bivanja mladih v izvorni družini, namen raziskave pa je bil preveriti, ali podatki, pridobljeni za mlade v MOL (2017), potrjujejo že znane ugotovitve ali pa se kažejo morebitne spremembe v vzorcih odseljevanja od izvorne družine oz. specifike, ki veljajo za mlade v MOL. Rezultati so sicer pokazali konsistentno sliko, ki potrjuje 1. odloženo osamosvajanje od staršev (predvsem so znani dejavniki stanovanjskega osamosvajanja: spol, partnerska zveza, zaposlitev); 2. poudarjeno finančno podporo staršev tudi pri mladih, ki so se odselili; 3. vrinjanje raznolikega in dinamičnega obdobja različnih bivanjskih aranžmajev med bivanjem pri starših in popolno stanovanjsko osamosvojenostjo, kar potrjuje, da je stanovanjsko osamosvajanje kompleksen proces. Rezultati so pokazali novo značilnost: večji delež odseljenih mladih, ki bivajo v najetih stanovanjih, kar bi lahko bila specifika bivanja v MOL.
KLJUČNE BESEDE: mladi odrasli, izvorna družina, starši, osamosvajanje
>> Prenesite
Manjšinski status in obmejnost kot platforma odnosa do multikulturnosti (primer italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji)
Mateja Sedmak
IZVLEČEK: Članek analizira odnos italijanske in madžarske narodne manjšine do multikulturnosti in nekaterih njenih pojavnih oblik, kot so etnična heterogamija, transkulturne identitete, etnična (ne)strpnost, etnični predsodki idr. Manjšinski status in obmejnost sta videna kot platforma odnosa do multikulturnosti in ključni razlagalni dejavnik. Članek izpostavi dejansko transkulturno naravo obravnavanih manjšin in načeloma pozitiven odnos do multikulturnosti s strani obravnavanih manjšin, vendar istočasno izpostavlja, da je etnični sentiment spremenljiva kategorija, ki je tako relacijska kot situacijska. Pričakovali bi, da bosta obravnavani manjšini v največji možni meri zagovarjali (pozitivne) izraze multikulturnosti, vendar ni tako. Razlog za to gre iskati v soočenju dveh ideologij, in sicer nacionalizma in transkulturalizma, pri čemer prva ključno interferira tudi v sicer transkulturno usmerjeni manjšini.
KLJUČNE BESEDE: italijanska narodna manjšina, madžarska narodna manjšina, multikulturnost, transkulturnost, obmejnost
>> Prenesite
Dekonstrukcija Freudove teorije melanholije
Peter Stanković
IZVLEČEK: Članek podaja interpretacijo melanholije in njenega diskurza skozi perspektivo Derridajeve dekonstrukcije in ‹nasilja pisave›. V prvem delu predstavi ambivalentne in protislovne opredelitve melanholije na Zahodu, da bi lahko prikazal delovanje logike razlîke, ki onemogoča enotno in univerzalno definicijo. Ker je tovrstno teorijo melanholije uvedel Freud, članek v drugem delu analizira notranje uganke in protislovja njegovega psihoanalitičnega razlikovanja med žalovanjem in melanholijo. V nadaljevanju so izpostavljena binarna nasprotja, ki podpirajo Freudovo dihotomijo. Avtor v zadnjem delu članka pokaže, kako so Freudovi paradoksi dekonstruirani v sodobnih teorijah s področja humanistike in družboslovja, ki se nanašajo na različne družbene in politične diskurze.
KLJUČNE BESEDE: dekonstrukcija, nasilje pisave, Žalovanje in melanholija, izguba, psihoanaliza