Z žalostjo sporočamo, da se je včeraj poslovil zaslužni profesor dr. Zdenko Roter, utemeljitelj slovenske sociologije religije, predan raziskovalec, publicist in pedagog, čigar delo je zaznamovalo pet desetletij intelektualnega delovanja v Sloveniji.
Profesor Roter je religijo preučeval z distanco in zavzetostjo, ki ju zahteva znanstveni pristop. Njegova pionirska prizadevanja v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so utemeljila dve ključni smeri slovenske sociologije religije: empirično raziskovanje religioznosti slovenske družbe prek raziskave Slovensko javno mnenje ter izvirno analizo odnosov med (socialistično) državo in Rimskokatoliško cerkvijo. Ta temelja sta ostala relevantna in vplivna vse do današnjih dni.
Bil je neutrudni kritik in razmišljujoči opazovalec družbenih premikov. V različnih obdobjih se je poglabljal v vprašanja odnosa med vero in znanostjo, politično liberalizacijo in ideološki dogmatizem, pa tudi v kompleksnosti tranzicije po osamosvojitvi Slovenije. V poznejših letih je svojo življenjsko zgodbo in družbene refleksije prelil v knjige spominov, med katerimi je bila najbolj odmevna Padle maske (2013), ki je ponudila dragocen vpogled v zakulisje političnih dogajanj in osebne izkušnje, zaznamovane z drugo svetovno vojno in povojnimi nalogami v varnostni službi.
Zdenko Roter je bil član partizanskega gibanja že kot šestnajstletni mladenič. Po vojni je svojo akademsko pot začel na Visoki šoli za politične vede (kasneje FSPN, danes FDV), kjer je kot pripadnik liberalnega intelektualnega kroga in svetovalec predsednika Staneta Kavčiča zagovarjal pluralizem znotraj socialističnega sistema. Po osamosvojitvi Slovenije je bil svetovalec predsednika Milana Kučana.
Za svoje delo je prejel naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani (1991) in zlati častni znak svobode Republike Slovenije (2002). S svojim znanstvenim, pedagoškim in družbenokritičnim prispevkom je postavil temelje razumevanju kompleksnih razmerij med vero, državo in družbo. Ohranil je glas razuma, tudi takrat, ko je bilo to nepriljubljeno ali težko.
Ob smrti profesorja Roterja se poklanjamo njegovemu znanstvenemu opusu, neizbrisni družbeni zavzetosti in osebni integriteti. Njegovo delo ostaja živa dediščina, na katero se lahko opremo v razumevanju sodobnih družbenih vprašanj.
Iskreno sožalje svojcem in vsem, ki so ga poznali in cenili.