You are currently viewing Vabilo na pogovor ob knjigi “Ja je ja in …”

Vabilo na pogovor ob knjigi “Ja je ja in …”

Slovensko sociološko društvo v sodelovanju s Pritličjem vljudno vabi na

pogovor ob knjigi »Ja je ja in …« Caroline Emcke

Knjiga je lansko leto izšla pri Založbi /*cf v prevodu Mojce Kranjc. Pogovor, ki bo hkrati javno snemanje novega sociološkega podkasta, bo potekal v sredo, 1. marca 2023 ob 17. uri v Pritličju v Ljubljani.

Na pogovoru bodo sodelovale:

  • Vesna Lotrič, pedagoginja na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana
  • Tonja Jerele, Rezistenca
  • Mojca Lukan, Inštitut 8. marec

Pogovor bo povezovala Jasna Podreka (Filozofska fakulteta).

Prekinitev molka na področju spolnega nasilja in nadlegovanja, ki ga je sprožilo gibanje #MeToo (#jaztudi), je pomenilo začetek zgodovinskega naslavljanja tega problema in odstiranje železne zavese, ki ga je ves čas prekrivala. Pričevanja oseb, ki so zlorabe doživele, so pokazala predvsem to, da je spolno nasilje in nadlegovanje močno razširjen in večplasten družbeni problem, katerega vzroki koreninijo v še vedno močno razširjeni seksistični družbeni klimi, neenakosti med spoli, zlorabah moči in popačenih predstavah o spolnosti. Vse to zelo nazorno v kratkem gledališkem eseju z naslovom »Ja je ja in …« ponazori avtorica eseja in nemška novinarka Carolin Emcke, ki meni, da so nam javna razkritja zlorab dala predvsem to, da se je začel pogovor, dvignil glas proti in tega ni več mogoče zaustaviti. Prekinitev molka je bila bistvena. A, kot pravi, je (bil) to šele začetek.

Na pogovoru bomo zato kot izhodišče postavile omenjeni esej in po letih gibanj, ki so se oblikovala poleg gibanja #jaztudi in spremembi zakonodaje na področju posilstva v ja je ja, spraševale, kje smo danes glede naslavljanja, prepoznavanja in preprečevanja spolnega nasilja in nadlegovanja ter kaj nam na tem področju obeta prihodnost. Izhajale bom iz avtoričinega sklepa, v katerem pravi, da se moramo predvsem naučiti opazovati in ozaveščati premnoge vzorce dominacije in podrejanja, šele nato lahko pride do sprememb. V tem kontekstu se nam kot ključna ciljna skupina zdijo ravno mladi, ki lahko pomembno vplivajo na družbene spremembe, zato bomo v središče pogovora postavile ravno njih. Z gostjami bomo razmišljale, ali so novodobne generacije, prav zaradi teh gibanj in več javnega diskurza okoli teh vprašanj, bolj senzibilne za te probleme in kako delati z mladimi, da bodo odraščali z drugačnimi vzorci v smeri vse manjše strpnosti do spolnega nasilja in nadlegovanja.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Komentirajte prispevek