Upor v demokraciji

  • Post category:Arhiv - dogodki
  • Reading time:2 mins read

Slovensko sociološko društvo vabi na pogovor o knjigah Colina Croucha Postdemokracija (Krtina, 2013) in Boštjana Videmška Upor: Arabska pomlad in evropska jesen (Cankarjeva založba, 2013) v sredo, 4. decembra 2013 ob 17. uri v Trubarjevo hišo literature (Stritarjeva 7, Ljubljana).

Sodelovali bodo novinarja Boštjan Videmšek in Kristina Božič ter politolog Žiga Vodovnik.

Obravnavali bomo dve žanrsko različni, a vsebinsko sorodni knjigi. Croucheva Postdemokracija je akademsko besedilo o razkroju zahodnih predstavniških demokracij, zlasti socialdemokratskega projekta, pod udarom neoliberalnih politik in identitetne razpustitve industrijskega delavskega razreda. Eksemplaričen primer razkroja socialdemokracije je preobrazba britanske Laburistične stranke iz stranke delavstva v lobi korporacij. A ne gre samo za eno stranko, gre za novo obliko vladavine, ki je najjasneje izražena v aparatu Evropske unije. Novi režim spaja posamezne sestavine demokracije in preddemokratičnih režimov, sam pa ni več demokracija. Crouch mu je dal ime. Ni pa predvidel, da bi se utegnil razvijati v vse bolj avtoritarno smer. Knjiga je bila napisana pred izbruhom sedanje krize, ko je šlo večini na zahodu še dobro in ko je kazalo, da je ključni učinek postdemokracije politična abstinenca državljanov.

Boštjan Videmšek nima iluzij. Po desetletju vojnega reporterstva v tretjem svetu je začel poročati o bojih na evropski periferiji, ki pod diktatom finančne trojke tudi sama pospešeno postaja tretji svet. Od blizu je spremljal proteste in obupavanje, razkroj solidarnosti, napade na priseljence in izseljevanje mladih brez perspektiv v Grčiji, Španiji, na Cipru in naposled tudi v Sloveniji. Ker pozna sodobno zasužnjevanje in privatizacijo represije v »sweatshopih« tretjega sveta, je prepričan, da je to, kar spremljamo v posameznih južnoevropskih državah, šele začetek, kriza pa bo dolgotrajen proces poslabševanja razmer. Morda tudi fašizacije. Zato je zanj edina opcija upor, »dokler ne bo prepozno«.