Družboslovne razprave 94-95 (XXXVI)

Uvodnik: Zapis o sociologiji v času pandemije

Marjan Hočevar

Ko politične uredbe trčijo v zasebnost: prisilna nuklearizacija vsakdanjega življenja v kontekstu epidemične izolacije

Tanja Oblak Črnič, Alenka Švab

IZVLEČEK: Članek se ukvarja z analizo spremenjene intradinamike vsakdanjega življenja zaradi prvega vala epidemije covid-19 in posledične karantene spomladi 2020. Na podlagi podatkov kvantitativne eksploratorne raziskave, izvedene v aprilu 2020 preko spleta na vzorcu 711 respondentov, o vsakdanjem življenju v času spomladanske karantene smo raziskovali spremembe vsakdanjih praks, odnosov, (duševnega in fizičnega) zdravja in počutja, percepcije obdobja v karanteni in vpliv karantene na (družbene) neenakosti (spol, starost, izobrazba, dohodek). Rezultati kažejo, da je reorganizacija vsakdanjega življenja v spomladanski karanteni prinesla določene spremembe vsakdanjih praks, ki pa so, kot smo domnevali, vendarle utemeljene v obstoječih strukturnih neenakostih, v kontekstu družine gre predvsem za neenakosti po spolu v delitvi družinskega dela.

KLJUČNE BESEDE: : družine, gospodinjstva, vsakdanje življenje, družinske prakse, epidemija, covid-19

>> Prenesite celotno besedilo

Demographic and socioeconomic characteristics, health status and political orientation as predictors of covid-19 vaccine hesitancy among the slovenian public

Monika Lamot, Marina Tavčar Krajnc, Andrej Kirbiš

ABSTRACT:  The present study examined predictors of the intention to become vaccinated against Covid-19 among the Slovenian public. A cross-sectional, non-probabi- lity sample was collected through an online survey in March and April 2020 (N = 826; Mage=33.2 years). We tested four groups of predictors: demographic and socioeconomic characteristics, health status and political (left–right) orientation. Our ordinal regression model explained 44% of the variance in Covid-19 vaccine hesitancy. All six predictors had a significant impact on vaccine hesitancy, which was significantly higher among women, among 30–39-year-olds, the less educated, the self-employed and unemployed, those reporting excellent self-rated health and those with a centrist political orientation (followed by right-oriented respondents). Implications of the results are discussed.

KEY WORDS: Covid-19 vaccine, vaccine hesitancy, predictors of vaccine uptake, social inequalities, health status

>> Prenesite celotno besedilo

Ostati ali oditi - doživljanja mednarodnnih študentov v času epidemije bolezni covid-19

Marija Milavec Kapun, Monika Kavalir, Klavdija Kustec, Nace Pušnik

IZVLEČEK: Slovenija je prepoznala mobilnost študentov kot enega ključnih strateških ciljev viso-košolskega razvoja. To odpira možnosti za napredek, vendar prinaša tudi izzive, ki so se v zaostreni obliki pokazali med epidemijo covida-19. V tem obdobju so   se mednarodni študenti tudi v Sloveniji soočili z odločitvijo, ali naj ostanejo ali se vrnejo domov. Z analizo vsebine odgovorov na odprto vprašanje smo ugotavljali  njihove razloge za odločitev o (ne)odhodu. Študenti so ostali predvsem iz osebnih in zdravstvenih razlogov, zaradi epidemije, spremljajočih ukrepov in pedagoškega  procesa. Med razlogi za odhod so prevladovali psihosocialni dejavniki, epidemija in z njo povezani ukrepi, osebni razlogi in dostopnost zdravstvenih storitev. Mednarodni študenti bi v času epidemije zaradi psihosocialne stiske potrebovali
usmerjene ukrepe ter usklajene in dostopne informacije.

KLJUČNE BESEDE: Erasmus+, koronavirus, stiska, mednarodne izmenjave, visoko šolstvo

>> Prenesite celotno besedilo

Vrednotna naklonjenost delu na domu med prebivalci Slovenije

Tilen Jernej Blatnik, Marjan Hočevar

IZVLEČEK: S pandemijo covida-19 prihaja do naraščajočega trenda uveljavljanja dela na domu. Ključni cilj tega članka je preveriti, ali so prebivalci Slovenije delu na domu naklonjeni. Na podlagi relevantne literature so najprej predstavljene posledice dela na domu, ki so razvrščene glede na področja, na katerih se pojavljajo (organizacije, posamezniki in družine ter družba in prostor). Naklonjenost posledicam pa se preverja na podlagi statističnih podatkov o vrednotni orientaciji, ki izhajajo iz raziskav Slovenskega javnega mnenja. Ker večina posledic kaže na to, da delo na domu posameznikom in njihovim družinam prinaša osebne koristi, podatki o vrednotni orientaciji pričakovano kažejo, da jih prebivalci Slovenije v večini podpirajo in so posledično vsaj v osnovi delu na domu naklonjeni.

KLJUČNE BESEDE: delo na domu, vrednotna orientacija, naklonjenost delu na domu, Slovenija

>> Preberite celotno besedilo

Družabnost, fizična distanca in informacijsko-komunikacije tehnologije v obdobju epidemije SARS-COV-2

Blaž Lenarčič, Rok Smrdelj

IZVLEČEK: V prispevku se ukvarjava z razumevanjem družabnosti v kontekstu IKT na primeru epidemije SARS-CoV-2 v Sloveniji. Na podlagi odnosa med IKT in družabnostjo, argumentirava, da v sodobnem družbenem kontekstu fizična bližina ni več predpogoj za vzpostavitev in vzdrževanje družabnih dinamik. Nadalje ugotavljava, da je večina prebivalcev Slovenije podpirala vladne ukrepe omejevanja zbiranja in gibanja ter da z vidika druženja za večino niso imeli negativnih učinkov. Poleg tega z metodo opazovalne netnografije zbrani kvalitativni podatki na Facebooku kažejo, da so se v kibernetskem prostoru odvijale različne družabne dinamike, povezane s podporo pri premagovanju stisk, povezanih z omejevanjem druženja v fizičnem prostoru, aktivnosti, namenjene specifičnim družbenim skupinam, in prenos že obstoječih aktivnosti iz fizičnega v kibernetski prostor

KLJUČNE BESEDE: IKT, družabnost, epidemija SARS-CoV-2, socialna distanca, fizična distanca

>> Preberite celotno besedilo

Distance learning in the time of the covid-19 pandemic and the reproduction of social inequality in the case of migrant children

Barbara Gornik, Lucija Dežan, Mateja Sedmak, Zorana Medarić

ABSTRACT: The article analyses the impact of schools being closed during the Covid-19 pandemic and the effects this has had on migrant learners in Slovenian schools regarding their integration process and the reproduction of social inequalities. The article argues that the closure of schools and distance learning in response has en- couraged the reproduction of social inequalities between migrant and non-migrant learners. The analysis is based on qualitative data collected within the MiCREATE project among teachers and migrant learners. The findings suggest that the closure of schools places learners with a migrant background at additional risk. The main obstacles arise from the language constraints and technical barriers (for example, underdeveloped digital literacy and inadequate technical equipment) migrant learn- ers face. In the conclusion, we present possible measures to address the specific needs of migrant learners, for example, the principles of intercultural education.

KEY WORDS: migrant learners, Covid-19, distance education, social inequalities, Slovenia

>> Preberite celotno besedilo

Bourdieu’s hammer: on the relations between habitus and fields

Nina Perger

ABSTRACT: The article discusses Bourdieu’s conceptualisation of habitus–field relations. While describing their approaches, Bourdieu focuses on the relation between habitus and an individual field, chiefly stressing their harmonious character. By mainly concentrating on habitus with respect to an individual field, he neglects the social differentiation and autonomisation of fields that create and multiply the possibilities of habitus and fields being in a relationship of a conflict. Relying on Lenski’s concept of status decrystallisation and Leder’s concept of body dys-appearance, we argue that a habitus–fields mismatch may provide opportunities for a temporary suspension of a taken-for-granted attitude to the world and, by extension, for questioning the social objectified, i.e. fields, and their rules of the game.

KEY WORDS: Bourdieu, habitus, field, disposition, position, dys-position

>> Prenesite celotno besedilo

Mundaneum kot semiotični kondenzator: izzivi interpretacije kulturne dediščine v kontekstu njene hibridizacije

Natalija Majsova

IZVLEČEK: Članek obravnava izzive, ki jih za interpretacijo dediščine predstavlja trend hibridizacije dediščinskih institucij (brisanje meja med knjižnicami, muzeji in arhivi) in obiskovalčeve izkušnje, ki jo danes pogojuje vse bolj mediatizirano razumevanje dediščine. Kot študijo primera avtorica obravnava belgijsko arhivsko, muzejsko in razstavno središče Mundaneum. Mundaneum analizira kot semiotični kondenzator – dediščinski objekt, ki aktivno utrjuje in gradi svoj simbolni status »Googla iz papirja«, s katerim upravičuje svoj pomen za preteklost, sedanjost in prihodnost. Članek z naratološko analizo predstavi genezo tega simbolizma v znanstvenih razpravah. Na podlagi študije primera – Mundaneumovega arhiva 30.000 projekcijskih stekelc za optično laterno in pristopov k interpretaciji te dediščine – izpostavi izzive, ki jih predstavljajo tovrstni simbolistični in konceptualni pristopi k dediščini za njeno odgovorno interpretacijo.

KLJUČNE BESEDE: interpretacija dediščine, spominske študije, semiotični kondenzator, Mundaneum, optična laterna

>> Prenesite celotno besedilo

Meritokracija med mitom, normo in realnostjo

Frane Adam, Maruša Gorišek

IZVLEČEK: V zadnjih letih je pojem meritokracije postal predmet mnogih družboslovnih in medijskih razprav, v katerih avtorji prihajajo do različnih sklepov in ocen glede pomena meritokracije za družbeno (ne)enakost, mobilnost, izobraževanje oz. (re)produkcijo znanja ter odnosa med eksperti, politiko in javnim mnenjem. Meritokracija sicer dobesedno pomeni »vladavino« neke posebne skupine z določenimi lastnostmi, vendar jo velja obravnavati tudi kot regulativno načelo, ki usmerja upravljanje s človeškimi viri in izbiro ljudi za strateško pomembne (elitne) funkcije. Glavno vprašanje v tej uvodni in pregledni študiji je: kakšni so pomen, domet in omejitev meritokratske alokacije človeških virov v (nastajajoči) družbi in ekonomiji, zasnovani na znanju, ter kako to vpliva na pojmovanje »zaslug« in profesionalno verodostojnost (meritornost), družbeno mobilnost in pojmovanje družbene (ne)enakosti ter na širši družbeno-politični okvir

KLJUČNE BESEDE: : meritokracija, družbena mobilnost, izobraževanje, znanje, socialni kapital, človeški kapital

>> Preberite celotno besedilo

A historical overview of research into gender and language: from the deficit model to the social constructivist model

Jasna Mikić

ABSTRACT: This paper presents an overview of early research into gender and language conducted in various developed Western countries and their languages. Different models were proposed to establish the properties of the language used by men and women. A major concept in early research was the ‘woman’s language’, re- garded as inferior, and subject to pejorative connotations. The presented models represent an important beginning of research on gender and language, although they are largely no longer considered current due to the many shortcomings of their theory and weak empirical support. The paper also reviews contemporary critical frameworks and offers suggestions for further research.

KEY WORDS: gender, language, woman’s language, historical overview, research models

>> Preberite celotno besedilo

Healthy, happy teenagers: differences In health and life satisfaction among Slovenian, Czech and Italian high School students

Julius Janáček, Daniel Šťastný, Jindřich Jílek, Michaela Ulrichová

ABSTRACT: This article investigates the relationships among physical health, mental health, life satisfaction and other life aspects of high school students from the Czech Republic, Italy and Slovenia (n = 3,814). The research is based on a questionnaire-based survey. Subsequent analysis is performed using regression models. There is a positive relationship between physical health, mental health and life satisfaction. The mental health–life satisfaction relationship is stronger than that between physical health and life satisfaction. Our analysis elicits a number of fac- tors connected with students’ well-being: doing sports, use of addictive substances, contact with nature, personal relationships etc. While the factors of well-being in the Czech Republic and Slovenia are similar, the Italians are different. Student factors of well-being vary across the countries to a considerable extent.

KEY WORDS: life satisfaction, health, happiness, students, quality of life

>> Preberite celotno besedilo