Družboslovne razprave 68 (XXXVII)
Nekatere etične dileme in vprašanja biotehnološkega razvoja v Evropi
Blanka Groboljšek, Franc Mali
IZVLEČEK: Prispevek obravnava nekatere etične in družbene vidike razvoja biotehnologije, ki je eno kompleksnejših področij znanstvenega raziskovanja in ki odpira vrsto vprašanj, med drugim, kako te vidike definirati in kako jih vključiti v procese odločanja. V javnih razpravah o biotehnologiji se običajno pojavljajo dileme glede varnosti uporabe gensko spremenjenih organizmov za ljudi in okolje, zadostni informiranosti javnosti o tem področju ter o označevanju gensko spremenjenih produktov, pa tudi etični in moralni pomisleki v zvezi s samim procesom genskega spreminjanja. Zato bo osrednji del prispevka namenjen prav razpravi o teh vprašanjih. Gre namreč za vprašanja, ki zahtevajo premislek o novih oblikah interakcije med znanostjo in družbo ter odpirajo pot različnim oblikam političnih intervencij in možnostim oblikovanja skupnih evropskih vrednot v zvezi z etičnimi dilemami biotehnološkega razvoja.
KLJUČNE BESEDE: biotehnologija, gensko spremenjeni organizmi, etični vidiki, javnost
>> Prenesite celotno besedilo
Stališča slovenskih medijev o gensko spremenjenih organizmih
Karmen Erjavec, Jožica Čehovin Zajc
IZVLEČEK: Analiza novinarskih prispevkov tistih slovenskih televizijskih in tiskanih medijev, ki so v letih 2009 in 2010 objavili več kot pet prispevkov o gensko spremenjenih organizmih (GSO), je pokazala, da so imeli ti mediji prevladujoče negativno stališče o GSO, kot vire pa so navajali predvsem nevladne okoljske organizacije in slovenske politike. Med posameznimi organizmi so prevladujoče obravnavali kar GSO na splošno, najmanj pa GS-živali. Kot ključno temo so obravnavali okoljsko tveganje, še posebej znanstveno negotovost in manjšo biološko raznovrstnost, sledi politično tveganje, med katerim prevladuje pomanjkanje ustreznega regulacijskega ogrodja v EU. Med koristmi GSO so prevladujoče navajali okoljsko, predvsem manjšo onesnaženost okolja. Analiza posameznih virov je pokazala, da je večina virov tematizirala tveganja GSO, največkrat nevladne okoljske organizacije, slovenski politiki in predstavniki kmetijskih organizacij.
KLJUČNE BESEDE: slovenski mediji, novinarstvo, gensko spremenjeni organizmi, gensko spremenjena hrana, analiza besedil
>> Prenesite celotno besedilo
Diskurzivni boj v slovenskih medijih: novinarska reprezentacija gensko spremenjenih organizmov
Karmen Erjavec
IZVLEČEK: Kritična diskurzivna analiza prispevkov o gensko spremenjenih organizmih (GSO) v slovenskih medijih, objavljenih v letu 2010, je pokazala, da so novinarji občinstvu ponudili dva nasprotujoča si diskurza. Proti-GSO-diskurz, ki navaja znanstveno negotovost, netransparenten vpliv multinacionalnih podjetij in uničevanje biološke raznovrstnosti kot vzroke proti uvedbi GSO, temelji na socialnodemokratski ideološki kulturi. Za-GSO-diskurz, ki kot vzroke za uvedbo GSO navaja manjšo porabo kemije v kmetijstvu, manjšo onesnaženost okolja, ekonomsko prednost in individualno izbiro, pa temelji na neoliberalni ideologiji. Mediji so prevladujoče objavljali vire nevladnih okoljskih organizacij, politikov, kmetov in znanstvenikov na področju biologije in ekološkega kmetijstva, ki so kritični do GSO.
KLJUČNE BESEDE: gensko spremenjeni organizmi, slovensko novinarstvo, mediji, biotehnologija, kritična diskurzivna analiza
>> Prenesite celotno besedilo
Družbeno-ekonomska merila odločanja o gojenju gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji
Melita Poler Kovačič, Luka Juvančič
IZVLEČEK: Po predlogu uredbe Evropske komisije iz leta 2010 bi države članice Evropske unije lahko omejile ali prepovedale gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju tudi na temelju družbeno-ekonomskih dejavnikov vpliva GSO. Po obsežnem pregledu referenčnih pristopov k oblikovanju in argumentaciji družbeno-ekonomskih dejavnikov vpliva GSO lahko ugotovimo, da se med seboj pomembno razlikujejo. Dogovor o celovitem, empirično utemeljenem in skupno sprejemljivem naboru dejavnikov, ki bi omogočal vgraditev v zakonodajni okvir EU, še ni dosežen. Slovenija v proces oblikovanja nabora relevantnih družbeno-ekonomskih dejavnikov na ravni EU vstopa z odklonilnim stališčem javnosti do gojenja GSO, restriktivno zakonodajo s področja ravnanja z GSO ter naravnimi in strukturnimi danostmi kmetijstva, ki že v izhodišču omejujejo možnosti gojenja GSO. V prispevku predlagamo nabor sedmih družbeno-ekonomskih dejavnikov, ki odražajo značilnosti slovenskega kmetijskega in družbenega okolja ter bi lahko služili kot izhodišče za javno razpravo o tej problematiki.
KLJUČNE BESEDE: gensko spremenjeni organizmi, kmetijstvo, družbeno-ekonomski dejavniki vpliva, Evropska komisija, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Vloga gensko spremenjenih organizmov v sodobnem afriškem kmetijstvu
Katja Vintar Mally
IZVLEČEK: Prispevek vrednoti sedanjo in potencialno prihodnjo vlogo gensko spremenjenih organizmov v kmetijski proizvodnji afriških držav ter proučuje njihove možne učinke na okolje in socialno-ekonomski položaj samooskrbnih afriških kmetov. Južnoafriška republika, Burkina Faso in Egipt so zaenkrat edine afriške države s komercialnim gojenjem gensko spremenjenih pridelkov, številne druge pa poročajo o poljskih poskusih in raziskovalnih kapacitetah. V zadnjih letih je večina afriških držav prejemala mednarodno pomoč v hrani, ki je pogosto gensko spremenjena. Iz zdravstvenih in okoljskih pomislekov je več držav takšno pomoč zavrnilo in posledično spodbudilo reforme v mednarodni politiki zagotavljanja pomoči v hrani. Prispevek predstavlja tudi glavne zakonodajne odzive afriških držav na uvajanje gensko spremenjenih organizmov kot tudi alternative zagotavljanja zanesljive preskrbe s hrano, upoštevaje napovedane posledice podnebnih sprememb in rasti prebivalstva.
KLJUČNE BESEDE: gensko spremenjeni organizmi, hrana, kmetijstvo, Afrika