Družboslovne razprave 66 (XXVII)
Etika raziskovanja v družbeni areni
Brina Malnar
IZVLEČEK: Namen članka je podati pregled ključnih etičnih dilem v odnosu med raziskovalcem in družbo, izhajajočih predvsem iz pogostega konflikta med načeli znanosti, politike in ekonomije v raziskovalnem procesu in okolju. Izhodišče razprave je vztrajanje na »resnici« kot temeljnem znanstvenoraziskovalnem načelu, katerega vloga pa lahko postane sekundarna zaradi vpetosti raziskovanja v razmerja družbene moči. Poglavitno težišče članka je zato analiza načinov instrumentalizacije raziskovalnih praks in izsledkov kot posledica političnih, komercialnih ali kariernoeksistenčnih pritiskov. Članek sklene ugotovitev, da je pogoj družbeno odgovorne raziskovalne etike kritična refleksija osebne raziskovalne drže in družbenih učinkov znanstvenih izsledkov, poglavitni družbeno-etični problem sociološkega raziskovanja pa danes ni toliko v preveliki politizaciji spoznanj, temveč prej v njihovi premajhni družbeni odmevnosti.
KLJUČNE BESEDE: raziskovanje, družba, etika, politika
>> Prenesite celotno besedilo
Odnos med javnostjo in znanostjo: Nekateri konceptualni vidiki in odprta vprašanja ter vloga medijev pri oblikovanju odnosa med javnostjo in znanostjo
Blanka Groboljšek
IZVLEČEK: Prispevek se ukvarja s teoretskimi in empiričnimi vidiki preučevanja odnosa med javnostjo in znanostjo. Gre za razmeroma novo, multidisciplinarno polje preučevanja, zato je prvi del prispevka namenjen pregledu študij in pristopov na tem področju. V drugem delu je pozornost usmerjena na pregled rezultatov javnomnenjskih raziskav, ki kažejo na ambivalentnost stališč javnosti glede znanstveno-tehnoloških vprašanj. V osrednjem delu prispevka se osredotočam na vlogo medijev pri oblikovanju odnosa med znanostjo in javnostjo. V tem okviru je bila opravljena vrsta analiz medijskega oziroma časopisnega poročanja o znanosti in tehnologiji, ki kažejo na porast prispevkov s tega področja in poudarjajo pomen znanstvenih rubrik. Slednje potrjuje tudi opravljena vsebinska analiza tedenske priloge Znanost, ki je pomemben okvir popularizacije predvsem nekaterih področij znanosti in vzpostavljanja t. i. znanstvenega novinarstva v Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: javnost, znanost, mediji
>> Prenesite celotno besedilo
Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah: primerjalna študija postjugoslovanskih študentov
Andrej Kirbiš, Sergej Flere
IZVLEČEK: V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.
KLJUČNE BESEDE: politična kultura, podložniške politične vrednote, postjugoslovanske družbe, demokratizacija, mladina
>> Prenesite celotno besedilo
Starševstvo v reorganiziranih družinah v Sloveniji
Katja Pesjak
IZVLEČEK: Članek obravnava dinamiko odnosov med biološkimi starši in otroki ter med socialnimi starši in otroki z vidika vsakdanjega življenja v reorganiziranih družinah v Sloveniji. Glavni cilj je bil s pomočjo osebnih intervjujev odgovoriti na tri vprašanja: ali se in kako se redefinirajo odnosi med biološkimi starši in otroki v reorganiziranih družinah, kako biološki starši dojemajo odnose med novimi partnerji in otroki ter kako socialni starši dojemajo odnose med njimi in partnerjevimi otroki. Odnosi med biološkimi starši in otroki se preoblikujejo v kontekstu oblikovanja novih partnerstev. Dojemanja odnosov med socialnimi starši in otroki ter elementov oblikovanja odnosov izhajajo iz življenja v enostarševski in reorganizirani družini ter iz izkušenj starševstva v nuklearni družini. Dojemanja socialnih staršev se vežejo na predpostavke vloge socialnega starša oz. na predpostavke spola.
KLJUČNE BESEDE: biološko starševstvo, socialno starševstvo, determinante oblikovanja odnosov med starši in otroki, dojemanje odnosov med socialnimi starši in otroki
>> Prenesite celotno besedilo
Vloga posameznikovega primarnega socialnega okolja v odnosu do vojaške organizacije: primer Slovenske vojske
Janja Vuga, Jelena Juvan
IZVLEČEK: Članek se ukvarja z odnosom med družino in vojaško organizacijo. V prvem delu avtorici, izhajajoč iz nekaterih teoretičnih predpostavk, kot sta koncept pohlepnih institucij in koncept socialne opore, pojasnita razmerje med družino in vojaško organizacijo. V drugem delu se osredotočita na primer Slovenske vojske (SV). Empirična analiza odnosa med vojaško organizacijo in primarnim socialnim okoljem pripadnikov temelji na podatkih, pridobljenih v raziskavah Obramboslovnega raziskovalnega centra. Primarno socialno okolje v raziskavah predstavljajo partnerji/-ice, starši in prijatelji. Percepcija njihovega odnosa do službe v SV in do napotitev v tujino vpliva tako na zadovoljstvo pripadnikov kot tudi predanost, koncentracijo in kakovost dela.
KLJUČNE BESEDE: motivacija, družina, primarno socialno okolje, mednarodne operacije in misije (MOM), Slovenska vojska (SV)