Družboslovne razprave 55 (XXIII)
Spremembe v notranjem krogu omrežja slovenske ekonomske elite v letih 2004–2006
Ali H. Žerdin, Andrej Mrvar
IZVLEČEK: Po splošnem prepričanju je ekonomska elita tista, ki vpliva na politično elito. Sprememba politične oblasti v Sloveniji in posledične spremembe v omrežju ekonomske elite pa kažejo, da lahko v specifičnih zgodovinskih okoliščinah politična elita dominira nad ekonomsko. Če ob pomoči orodij, ki jih ponuja analiza socialnih omrežij, primerjamo najkohezivnejši del omrežja ekonomske elite, kakršno je obstajalo leta 2004 na dan parlamentarnih volitev, in omrežje na začetku leta 2006, ugotovimo, da so spremembe v omrežju izjemno globoke. »Notranji krog« (Useem1984) ekonomske elite je s spremembo politične oblasti razpadel, nastaja pa novi notranji krog.
KLJUČNE BESEDE: ekonomska elita, politična elita, socialno omrežje, Pajek
>> Prenesite celotno besedilo
Nasilje v družini – strateški rituali poročanja
Breda Luthar, Dejan Jontes
IZVLEČEK: V članku obravnavamo reprezentacije družinskega nasilja v slovenskih dnevnikih in na televiziji s poudarkom na formalnih značilnostih prispevkov o nasilju – posebej se osredotočamo na žanr časopisne kronike in epizodično novico v televizijskih poročilih. Avtorja ugotavljata, da v novinarskih reprezentacijah družinskega nasilja prevladuje faktizem kot strateški ritual poročanja, kar ima za posledico dekontekstualizacijo, psihologizacijo in individualizacijo problema nasilja, policija in sodišča pa služijo kot standardni birokratski viri, ki avtentizirajo novinarski diskurz. Osrednja značilnost televizijskih novic o družinskem nasilju so epizodična obravnava dogodkov v novicah, standardno uokvirjanje problema kot strankarskega konflikta in melodramatična reprezentacija nasilja v aktualnodokumentarnem programu. Tudi melodramatizacija nasilja vodi v dekontekstualizirano in individualizirano obravnavo nasilja v družini, ki je interpretirano zunaj strukturnih vzrokov nasilja, kot sta razredna diferenciacija in uprizarjanje hegemonične moškosti.
KLJUČNE BESEDE: nasilje v družini, hegemonična moškost, množični mediji, kronika, melodrama, faktizem.
>> Prenesite celotno besedilo
Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha v Sloveniji
Rudi Klanjšek, Sergej Flere, Miran Lavrič
IZVLEČEK: Pogojenost šolske uspešnosti kot dejavnika družbenega položaja je bila že od nekdaj v središču sociološkega diskurza. Sociologija je nenehno poudarjala vlogo družbenih in kulturnih dejavnikov v kontekstu posameznikovih učnih, poklicnih in drugih dosežkov, čeprav so nekateri avtorji izven polja sociologije percepcijo družbenega determinizma vztrajno postavljali pod vprašaj. Pričujoči prispevek je na vzorcu slovenskih srednješolcev (n = 1.156) preučil vpliv različnih dejavnikov na šolski uspeh, med katerimi je bil tudi rezultat, ki so ga anketiranci dosegli na testu sposobnosti in ki naj bi odražal njihovo mentalno sposobnost. Rezultati so pokazali, da je šolski uspeh razmeroma šibko povezan z indikatorji družbenoekonomskega položaja; da igrajo socializacijski dejavniki pomembno, a dokaj omejeno vlogo; da prevladuje vpliv spola in mentalne sposobnosti posameznika, ki naj bi bila domnevno biološko pogojena.
KLJUČNE BESEDE: družbena neenakost, šolska uspešnost, družbenoekonomski položaj, kulturni kapital, mentalna sposobnost.
>> Prenesite celotno besedilo
Kreativno okolje in uspešnost mladih raziskovalcev
Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj
IZVLEČEK:Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem članku, potrjujejo rezultate drugih empiričnih analiz s področja sociološkega preučevanja delovanja znanstvenih skupnosti (na primer Hemlin in dr. 2004), da je kreativnost oziroma raziskovalna produktivnost v odločilni meri odvisna od intrasocialnih dejavnikov: ustrezne avtonomije, fleksibilnosti, sodelovanja itd. Opravljena analiza v slovenskem prostoru potrjuje, da imajo odnosi med raziskovalci za sistem znanosti na mikroravni pomembno vlogo v doseganju znanstvenih rezultatov. Posebej to velja v fazi »socializacije« in »profesionalizacije« mladih znanstvenikov.
KLJUČNE BESEDE: mladi raziskovalec, kreativno okolje, publicistična produktivnost,
znanstvena skupina, sociologija znanosti
>> Prenesite celotno besedilo
Konfliktni spomini in stereotipne podobe Italijanov v slovenski kolektivni zavesti: primer slovenske tržaške književnosti
Šabec Ksenija
IZVLEČEK: Namen članka je na osnovi historičnega pregleda in analize selektivno izbranih primerov ugotoviti, kdaj so se med Slovenci oblikovale stereotipne predstave o Italijanih, kakšne so bile te predstave, kako – če sploh – so se časovno ohranjale in kakšen vpliv je nanje imel specifičen družbeno-kulturni in politični kontekst. Avtorica bo skušala pokazati, da so (bile) slovenske percepcije italijanskega naroda kljub številčni majhnosti in politični šibkosti Slovencev od pomladi narodov naprej nemalokrat izrazito podcenjevalne, zasmehljive in poniževalne, kar je bilo v preteklosti nedvomno tesno povezano z ekspanzionistično ideologijo in politiko nasilja, ki jo je Italija vodila do slovenskega ozemlja in prebivalstva, v samostojni Republiki Sloveniji, ki izhaja iz demokratičnega načela o svobodi govora in deklarativno urejenih medsosedskih odnosov z Italijo in katere enakopraven del je Italijanska narodna skupnost, pa izrazito nestrpne in sovražne.
KLJUČNE BESEDE: stereotipi, imagologija, kolektivni spomin, Slovenci, Italijani, nacionalizem
>> Prenesite celotno besedilo
Prenova potoka Cheonggye v Seulu: globalna mesta in skupnostni prostor
Blaž Križnik
IZVLEČEK: V članku obravnavamo širši družbeni okvir preobrazbe javnega prostora v razmerah nadnacionalnega odpiranja in medmestne tekmovalnosti. Na račun večje instrumentalne vloge, ki jo javni prostor igra v razvoju mest, postaja ta po svojem značaju bolj homogen in izključevalen. S tem se zmanjšuje njegov pomen pri oblikovanju demokratične in heterogene civilne družbe. Na primeru potoka Cheonggye v Seulu v Južni Koreji bomo skušali pokazati, kako je nedavna prenova potoka vplivala na njegovo družbeno vlogo, in tako preveriti podmeno o izključevalni naravi javnega prostora v globalnem mestu. V zaključku bomo povzeli vzroke, zaradi katerih Cheonggyecheon izgublja nekdanjo vlogo kraja reprodukcije civilne družbe in lokalne kulture.
KLJUČNE BESEDE: Cheonggyecheon, družbeno izključevanje, globalizacija mest, javni prostor, Koreja, preobrazba mestnih središč