Družboslovne razprave 49-50 (XXI)
Omrežje slovenske ekonomske elite
Ali H. Žerdin
IZVLEČEK: V članku rekonstruiramo omrežje slovenske ekonomske elite na dan oktobrskih volitev leta 2004. Osebe v omrežju so povezane prek direktorskih in nadzornih funkcij. V izračunih lastnosti omrežja nas zanimajo različne mere središčnosti oseb. Tiste mere, ki detektirajo vpliv oseb, kažejo, da središčne položaje zasedajo osebe, ki jih je na položaj postavila vlada. Mera, ki detektira prestiž, prejeto zaupanje oseb, kaže, da je med direktorji z visoko mero prestiža nadpovprečno veliko članov Foruma 21 (koordinira ga nekdanji predsednik Kučan). Rezultati analize kažejo, da ima logika rekrutacije v slovensko ekonomsko elito globoke politične korenine.
KLJUČNE BESEDE: elite, Slovenija, analiza socialnih omrežij, Pajek
>> Prenesite celotno besedilo
Slovenski dijaki o politiki in ženskah v politiki
Vesna Truden Zupančič
IZVLEČEK: Anketna raziskava na neslučajnem kvotnem vzorcu med mladimi srednješolci v Sloveniji (n = 460, zajetje okrog leta 2000) je nakazala, da se mladina, glede na pripadnost spolu, različno zanima za politiko, različno spremlja politiko in temu primerno tudi statistično različno ocenjuje politike in samo politično dejavnost. Mladi večinoma menijo, da se sami premalo ukvarjajo s politiko, obenem pa se zavedajo, da je v Sloveniji v politiki izrazito premalo žensk. Pokaže pa se, da je odnos mladih do vprašanja prisotnosti žensk v politiki toliko bliže tradicionalnim stališčem (velja zlasti za moške), kolikor stvarnejša in manj načelno so postavljena tovrstna vprašanja (zlasti vprašanja o razlogih za drugačno vedenje žensk v politiki). To pomeni, da je tradicionalizem do žensk v politiki, kljub enakopravni načelni drži, zasidran tudi med mladimi (zlasti moškimi).
KLJUČNE BESEDE: politika, ženske v politiki, mladi, fantje, dekleta, tradicija, vrednote, študija spolov, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Od brezpogojne k pogojevani državi blaginje – spremembe znotraj koncepta državljanstva
Anja Kopač
IZVLEČEK: Pravice in dolžnosti so ena izmed temeljnih dimenzij koncepta (socialnega) državljanstva in določajo oziroma opredeljujejo položaj posameznika napram skupnosti/državi. V zadnjem času je moč zaznati prehod od razumevanja pravic kot ‘brezpogojnih zahtev’ k razumevanju pravic v smislu ‘dogovorjenih zahtev’, pri člemer je delo razumljeno kot temeljni mehanizem za zagotavljanje posameznikovega polnopravnega državljanstva. Sodobne diskusije o konceptu državljanstva se ne ukvarjajo več toliko z vprašanjem dopustnosti pogojevanja pravic z dolžnostmi, temveč bolj z vprašanjem pravega razmerja med njimi. Pri tem ima pomemben vpliv tradicija državljanstva (tj. liberalizem, komunitarizem) in politično-vrednostna orientacija (tj. levica, desnica). Kljub razlikam pa je za vse sodobne diskusije o državljanstvu značilnen odmik od Marshallovega koncepta brezpogojnega socialnega državljanstva zagotovljenega s strani močne države blaginje k zagotavljanju ‘pogojevanih’ socialnih pravic, katerih cilj je zagotavljanje možnosti za posameznikovo aktivno soočanje z družbenimi tveganji. Spremembe znotraj koncepta državljanstva pomembno vplivajo na državo blaginje in položaj posameznikov in njihovo razumevanje je odločilnega pomena za razumevanje današnjih sprememb v sferi države blaginje in njene socialne politike.
KLJUČNE BESEDE: koncept državljanstva, brezpogojna in pogojevana blaginja, država blaginje, pravice in dolžnosti.
>> Prenesite celotno besedilo
Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah
Samo Uhan, Mitja Hafner Fink
IZVLEČEK: Avtorja se v članku ukvarjata z vsebino in naravo kognitivnih predstav, ki jih anketiranci oblikujejo in uporabljajo pri odgovarjanju na anketna vprašanja. V izhodišču analize sta dve hipotezi: (1) latentne spremenljivke v anketnem vprašalniku nastopajo kot enodimenzionalni kontinuum; (2) vrstni red vprašanj vpliva tako na kognitivne predstave o merjeni dimenziji, kot tudi na faktorsko strukturo odgovorov. Rezultati analize potrjujejo utemeljenost obeh hipotez, ob tem pa je treba dodati, da na odgovore vpliva tudi vsebina merjenega koncepta in kontekst v katerem poteka raziskava.
KLJUČNE BESEDE: merjenje, lestvice, kognitivne strukture, vpliv vrstnega reda vprašanj
>> Prenesite celotno besedilo
Komisija za resnico in pričevanje Rigoberte Menchú Tum v antropološki presoji
Gašper Kralj
IZVLEČEK: V članku bomo skozi analizo komisije za resnico, kot standardne procedure v deželah na prehodu iz avtoritarnih v »demokratične« režime, in pričevanja Rigoberte Menchú Tum, danes verjetno najbolj znane staroselke v Latinski Ameriki, izpostavili dva povezana problema strateških uprizoritev nasilja in terorja. Na eni strani, kako osebna pričevanja, avtobiografski narativi in oralne zgodovine delujejo v kulturni konstrukciji nasilja in terorja, ter kako sta nasilje in teror skozi imputacijo neinteligibilne bolečine v oficielne zgodovine narodov-držav postala del vsakdanje družbene realnosti in evrocentrične percepcije nekdanjih kolonij. Z drugimi besedami, zakaj pri branju obsežnega poročila komisije za resnico dobimo vtis, da je bila administracija množične smrti nad staroselci neizogibna. Po drugi strani ne bi bilo smotrno, da spregledamo, kako so takšne reprezentacije nasilja na odpor naletele ravno v družbah z alternativnimi zapuščinami in viri komunalne adoptacije. Na pričevanju Rigoberte Menchú si lahko zastavimo vprašanje, kako individualna pričevanja vstopajo v širše zgodovinske kontra-narative in kaj s tem delajo. V nasprotju z intelektualno dinamiko v Mehiki, kjer so antropologi v skladu s politično ideologijo indigenizma staroselsko izkušnjo »uspešno« imputirali v nacionalno dediščino »mestico-nacije« že v 20. in 30. letih, je vzporedni proces »ladinoizacije« v Gvatemali naletel na aktivni odpor majevskih intelektualcev in podpornih aktivistov. Ker pa se je ikona njihovega odpora, znotraj kognitivnih omejitev in institucionalnih norm humanitarnih organizacij, transformirala v paradigmatsko žrtev, jo je to oddaljilo od popularnega gibanja.
KLJUČNE BESEDE: antropologija nasilja, kritika humanitarnega diskurza, komisije za resnico, Rigoberta Menchú Tum, Gvatemala, Latinska Amerika
>> Prenesite celotno besedilo
Istospolno usmerjeni: metodologija raziskovanja skritih populacij
Barbara Neža Brečko
IZVLEČEK: Študija istospolno usmerjenih, ki je bila izvedene v organizaciji Mirovnega inštituta, je prva tako obsežna tovrstna sociološka raziskava v Sloveniji. Pri pripravi metodologije raziskovanja smo se že v začetku soočili z dejstvom, da raziskovane populacije ne poznamo dovolj dobro, da bi lahko pripravili reprezentativen vzorec. V članku je opisno vzorčenje po metodi snežne kepe, ki smo jo uporabili v raziskavi »Vsakdanje življenje lezbijk in gejev«. V članku predstavljamo prednosti in slabosti tega načina vzorčenja. Poglavitna slabost metode je namreč nereprezentativnost vzorca, v prid metodi pa govori to, da je trenutno najboljši in najcenejši način, ki omogoča dostop do skrite populacije. V drugem delu članka predstavljamo kvalitativni del študije, fokusne skupine, ki je bil izveden z namenom, da se določene tematike podrobneje vsebinsko raziščejo.
KLJUČNE BESEDE: skrite populacije, vzorčenje, metoda snežne kepe, fokusne skupine
>> Prenesite celotno besedilo
Razkritje homoseksualne identitete
Roman Kuhar
IZVLEČEK: Avtor analizira problematiko razkritja homoseksualne identitete v družbenih kontekstih, ki so opredeljeni s heteronormativnimi pričakovanji. Pri tem se naslanja na rezultate raziskave o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji, ki kažejo, da je ožji prijateljski krog prostor, kjer se geji in lezbijke najprej razkrijejo in kjer je njihova istospolna usmerjenost praviloma pozitivno ovrednotena. Razkritje pred starši je, nasprotno, rušilno zaradi tega, ker ogrozi konvencionalna pričakovanja o življenju otrok, ki temeljijo na binarni spolni shemi. Geji in lezbijke so zato v družinskem krogu pogosto izpostavljeni čustvenemu izsiljevanju, predvsem s strani mater. Geji in lezbijke se namreč redkeje razkrijejo pred očetom. Prve reakcije s strani staršev se sčasoma transformirajo v pomiritev, vendar se v družinskem krogu o homoseksualnosti ne razpravlja. Razkriti geji in lezbijke zato ponovno pristanejo v klozetu, tokrat prozornem klozetu. Avtor zaključuje, da geji in lezbijke svoje življenje izven klozeta organizirajo predvsem v ožjih socialnih miljejih, medtem ko klozet kot reakcija na homofobično družbo ohranja svojo moč predvsem na delovnem mestu in na ulici. Geji in lezbijke namreč najpogosteje doživljajo nasilje prav na javnem prostoru.
KLJUČNE BESEDE: homoseksualnost, gej, lezbijka, razkritje, klozet, prozorni klozet, heteronormativnost, nasilje, vsakdanje življenje, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Sprejeti med prijatelji, zavrnjeni v družbi - istospolna partnerstva v Sloveniji
Alenka Švab
IZVLEČEK: Članek se ukvarja z analizo vsakdanjega življenja istospolno usmerjenih v Sloveniji in pri tem skuša preveriti, ali lahko govorimo o preobrazbi intimnosti ter razvoju istospolnih partnerskih zvez k čistemu razmerju. Avtorica analizo naslanja na podatke iz prve obširne sociološke raziskave o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji, ki je bila izvedena s kombinacijo kvantitativne in kvalitativne metodologije (anketiranja in fokusnih skupin). Glavna teza članka je, da istospolna partnerska razmerja sicer v nekaterih aspektih kažejo značilnosti čistega razmerja (egalitarna delitev dela, refleksivnost, delo na odnosih ipd.), vendar ta partnerska razmerja bistveno določa heteronormativni okvir širše družbe, v katero se umeščajo. Zato po avtoričinem mnenju nikakor ne moremo govoriti o preobrazbi intimnosti, ki bi veljala na enak način za raznospolno in istospolno usmerjene. Avtorica v analizi ugotavlja, da imamo (vsaj v Sloveniji) opravka s specifično situacijo, ko se na eni strani soočamo z visoko stopnjo homofobije in nasilja nad geji in lezbijkami v javnosti, po drugi strani pa se homoseksualnost privatizira in zapira v zasebne kroge prijateljev, partnerstev in do neke mere tudi družinskih članov, ki istospolno usmerjenost svojih otrok vedno pogosteje sprejemajo pozitivno.
KLJUČNE BESEDE: gej, lezbijka, istospolna partnerstva, vsakdanje življenje, preobrazba intimnosti, čisto razmerje, Giddens, družine, otroci, spolna delitev dela
>> Prenesite celotno besedilo
Lezbične in gejevske družine v Sloveniji: implikacije za socialno delo
Mojca Urek
IZVLEČEK: Lezbične in gejevske družine družboslovna literatura običajno uvršča med t.i. netradicionalne, nekonvencionalne ali alternativne družine. Avtorica v prvem delu članka opozarja na neprimernost takega klasificiranja družin. Z uporabo pridevnikov, kot so netradicionalno, nekonvencionalno ipd. v resnici poudarjamo razliko, odmik od normalnega, ki tako samodejno postane predmet prevlade. »Posebne« oblike družin pa znotraj takih kontekstov postanejo nekaj ločenega, inferiornega in neenakopravnega. To se vidi tudi v javnem govoru o teh družinah, ki je prežet s predsodki in še zlasti s skrbjo strokovnih in laične javnosti, kakšne posledice bi utegnilo imeti življenje v njih na otroke. V članku avtorica analizira govor javnih institucij do lezbičnih in gejevskih družin ter kritično pretrese poglavitne argumente različnih strok, ki se jih v političnem govoru uporablja proti legalizaciji istospolnega starševstva. V nadaljevanju pogleda, kakšne družinske podpore so deležni otroci, matere in očetje iz takih družin pri nas, še zlasti iz zornega kota socialnega dela. Ugotavlja, da ima socialno delo v kontekstu sodobnih procesov sprememb v družinskem življenju, in posebej pri delu z gejevskimi in lezbičnimi družinami veliko potencialov in nalog.
KLJUČNE BESEDE: pluralizacija družinskega življenja, netradicionalne družine, lezbične in gejevske družine, socialno delo z družinami
>> Prenesite celotno besedilo
Začaran krog diskriminacije: od moralne diskreditacije homoseksualnosti do neenakosti gejev in lezbijk pred zakonom - in nazaj
Metka Mencin Čeplak
IZVLEČEK: Avtorica v prispevku analizira argumente zoper legalizacijo istospolnih partnerstev v Sloveniji (junija 2005 je bil sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti) in dokazuje, kako je še posebej za nasprotnike zakona pomembna simbolna funkcija zakona. Relativizira navidez tolerantne politične razprave o legalizaciji istospolne partnerske zveze in ugotavlja, kako s konkretiziranjem načela enakosti narašča sovražnost oziroma slabi samocenzura sovražnih stališč zoper geje in lezbijke. Analizira motive simbolnega in formalno-pravnega razlikovanja med istospolnimi in raznospolnimi partnerskimi skupnostmi in opozarja na posledice tega razlikovanja, pri čemer razprave o legalizaciji istospolnih partnerskih zvezah primerja z razpravami o pravici samskih žensk do umetne oploditve.
KLJUČNE BESEDE: istospolna partnerstva, gej, lezbijka, umetna oploditev, diskriminacija
>> Prenesite celotno besedilo
Med korenčkom in palico sekundarne analize podatkov o socialnih omrežjih
Valentina Hlebec, Tina Kogovšek
IZVLEČEK: V raziskavi Socialna integracija starostnikov v Sloveniji bomo preučevali dejavnike časovnih sprememb strukture in sestave omrežij socialne opore v daljšem časovnem obdobju. Del raziskave je tudi analiza sekundarnih podatkov dveh raziskav, v katerih so bila merjena socialna omrežja, in sicer leta 1987 (pred tranzicijo) in leta 2002 (po tranziciji). V tem prispevku so predstavljeni predvsem metodološki problemi, s katerimi se smo se soočili pri uporabi omenjenih sekundarnih virov podatkov. Najprej so predstavljene značilnosti raziskav iz let 1987 in 2002. V nadaljevanju pa so ovrednoteni dejavniki, ki bi lahko ogrozili primerljivost izbranih indikatorjev ter primerljivost obeh vzorcev. Analize so pokazale, da metodološke razlike na vsebinske interpretacije ne vplivajo v večji meri, morebitne metodološke pristranosti pa lahko »omilimo« s strožjimi statističnimi kriteriji in previdnejšo interpretacijo v vsebinskih analizah.
KLJUČNE BESEDE: sekundarni podatki, primerjalno raziskovanje, socialna opora, so-
cialna omrežja
>> Prenesite celotno besedilo
Starostniki in njihova vpetost v sosedska omrežja
Maša Filipovič, Tina Kogovšek, Valentina Hlebec
IZVLEČEK: Članek obravnava socialna omrežja starostnikov v Sloveniji, pri čemer izpostavlja pomen sosedov kot članov opornega socialnega omrežja. Pomen sosedov je pomemben predvsem pri nudenju manjše materialne pomoči ter druženju, medtem ko pri drugih oblikah opore sosedje nimajo velike vloge. Vendar pa predstavljajo sosedska omrežja pomemben potencial ter so lahko za specifične skupine izrazitejšega pomena (na primer za starejše na splošno in specifično za vdovce in vdove). V članku je narejena tudi primerjava med letoma 1987 in 2002, na podlagi katere se ugotavljajo spremembe v pomenu in vlogi sosedov v socialnem omrežju. Pri tem avtorice v članku ugotavljajo, da trendi niso jasni in jih je potrebno opazovati v povezavi s specifičnim kontekstom celovitih sprememb v tem obdobju.
KLJUČNE BESEDE: starostniki, sosedje, socialna omrežja, soseska
>> Prenesite celotno besedilo
Družbene spremembe, travmatične emocije in emocionalna opora
Zdenka Šadl
IZVLEČEK: Članek obravnava spremembe v emocijah in emocionalni opori v kontekstu družbenih sprememb. Na temelju podatkov iz dveh študij o socialnih omrežjih (iz leta 1987 in leta 2002), ki zajemata reprezentativne podatke za Slovenijo, obravnava emocionalno oporo glede na demografske značilnosti znotraj posameznega leta ter primerja in pojasnjuje spremembe v virih emocionalne opore glede na obe leti oz. širše, glede na dve obdobji.. Družbene spremembe, značilne zlasti za osemdeseta leta in (po)osamosvojitvena leta v Sloveniji so generirale kolektivno travmo, ki se je na emocionalno-doživljajski ravni manifestirala v obliki kolektivnih emocij. Žgoče teme in »travmatične emocije« so zahtevale način urejanja emocij, ki je predpostavljal stike/pogovore z bolj razpršenimi viri opore. Ljudje so o svojih občutkih vezanih na »družbeno telo kot celoto« razpravljali v širšem družbenem krogu onkraj družine in kroga prijateljev. Postopna stabilizacija novega družbenoekonomskega reda od sredine devetdesetih let ter nova realnost kapitalističnega sistema producirata nove vrste emocionalnih odzivov, s tem pa tudi preobrazbo njihovega urejanja oz. nove izbire emocionalne opore. Članek izpostavlja pomen emocionalne opore za starostnike ter spremembe v emocionalni opori starostnikov, za katero ugotavlja obrat v intimo (zmanjševanje vloge sosedov, na pomenu pridobijo partner in prijatelji, otroci so pomembni za najstarejšo starostno kategorijo). Temeljna ugotovitev prispevka je, da se s spremembami v družbeno-ekonomskem in političnem redu spreminja emocionalna ekonomija skrbi: viri emocionalnih resursov se skrčijo, najpomembnejše postanejo intimne vezi v najožjih družbenih krogih.
KLJUČNE BESEDE: emocije, emocionalna opora, socialna omrežja, družbena sprememba, starostniki, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Izobraževanje – možni dejavnik krepitve moči in vpliva starejših odraslih
Sonja Kump, Sabina Jelenc Krašovec
IZVLEČEK: Izobraževanje starejših (v t.im. tretjem življenjskem obdobju) postaja med ponudbo različnih dejavnosti za starejše vse bolj pomembno, saj povečuje moč starejših in zmanjšuje njihovo družbeno izključenost. Namen prispevka je proučiti stanje in možnosti izobraževanja starejših v Sloveniji ter na podlagi sekundarne analize dveh raziskav o udeležbi odraslih v izobraževanju ugotoviti, kako se je spreminjala udeležba starejših v izobraževanju, njihovi razlogi za vključevanje v izobraževanje in ovire, ki so jih od vključitve odvračale. Pomembna je teza, da lahko le izobraževanje, ki udejanja načela kritične izobraževalne gerontologije, zmanjšuje marginalnost in povečuje vpliv in moč starejših v družbi. V prispevku ugotavljamo, da se je ponudba izobraževanja za starejše med obema časovnima točkama sicer izboljšala, vendar pa je udeležba starejših v izobraževanju v tem času upadla, za kar starejši navajajo različne ovire, med drugim tudi neustrezno ponudbo programov izobraževanja.
KLJUČNE BESEDE: izobraževalna gerontologija in gerontogogika, pridobivanje moči, udeležba, motivi in ovire
>> Prenesite celotno besedilo
Socialno omrežje kot okvir upravljanja s kakovostjo življenja in spremembe v Sloveniji med letoma 1987 in 2002
Srna Mandič, Valentina Hlebec
IZVLEČEK: Članek obravnava skupnostna omrežja ter osebna omrežja socialne opore kot različna okvirja za krmiljenje kakovosti življenja; najrelevantnejše funkcije omrežij so izmenjava dobrin in storitev, obdelava informacij ter artikuliranje in reševanje problemov. Najina teza je, da so se skupnostna omrežja znatno manj odzvala na tveganja in težave, nastale v obdobju slovenske ‘tranzicije’, kakor pa osebna omrežja socialne opore. Sintetično oceno razvoja prvih opirava na ugotovitve vrste drugih analitikov o relevantnih razvojnih dejavnikih, razvitost drugih pa ocenjujeva z empiričnimi podatki. Kot element razlage teh razlik identificirava nekaj ključnih družbenih okoliščin, ki so bile bolj naklonjene razvoju osebnih omrežij socialne opore in s tem artikuliranju ter reševanju problemov kot individualnih
KLJUČNE BESEDE: kakovost življenja, Slovenija, socialna omrežja, omrežja socialne
opore, skupnostna omrežja, osebna omrežja, tranzicija
>> Prenesite celotno besedilo
Med novinarskim stilom in etiko: senzacionalizem brez meja
Monika Kalin Golob, Melita Poler Kovačič
IZVLEČEK: Avtorici obravnavata senzacionalizem slovenskih tabloidov, zlasti žanrsko neizčiščena besedila, ki se deklarirajo kot preiskovalne zgodbe. Prvine sodobnega tabloidnega tiska in z njim povezanega senzacionalističnega stila ponazarjata z analizo prispevkov, objavljenih v Slovenskih novicah, ki so posegli v intimno življenje poslanca slovenskega parlamenta. Primer je v marsičem precedenčen za slovensko novinarstvo, saj odpira številna pravna, etična in jezikovna vprašanja, zato je ob jezikovnostilni analizi bila nujna vključitev novinarskoetične obravnave. Pretiravanja ter žaljiva in vulgarna jezikovna sredstva kažejo podobo slovenskega novinarstva, ki ustvarja medijske škandale. Senzacionalizem sicer štejemo za del tabloidnosti, a vseeno ima tudi tovrstni stil svoje meje. Zakaj ne bi mogli govoriti o kakovostnem tabloidnem tisku? V Sloveniji gotovo ne zato, ker senzacionalizem nastopa ob hudem kršenju etičnih norm.
KLJUČNE BESEDE: rumeni tisk, stilistika poročevalstva, novinarska etika, preiskovalno novinarstvo, medijski škandal