Družboslovne razprave 41 (XVIII)
Od stališč k socialnim reprezentacijam: sodobni socialnopsihološki pristopi k javnemu mnenju
Mirjana Ule
IZVLEČEK: Pojem javnega mnenja je dolgo časa sledil konceptu doseganja skupinskega soglasja ob pomoči večinskega mnenja. Ta predstava javnega mnenja je bila blizu ideji anonimnega, tihega konformizma s prevladujočimi predstavami, stališči in vrednotami. Ta tip konformizma se je dobro prilegal množični potrošnji in uniformni moči množičnih medijev v razvitih industrijskih družbah. Socialnopsiholoski koncepti javnega mnenja, ki sledijo tej paradigmi,so vedno manj relevantni in uporabni. Bolj kot ujemanje z večino stopa v ospredje labilno mnenjsko ravnotežje, kjer si nenehno konkurirajo mnenja vplivnih manjšin, večinsko javno mnenje pa se kaže kot trenutna rezultanta teh medsebojnih vplivov in ne kot tiha norma, ki sili k strinjanju. V tekstu izpostavljam socialnopsihološke koncepte (Moscovici, Mugny, Doise) oblikovanja javnega mnenja kot aktivnega procesa predelave učinkov vplivnih manjšin, socialnih reprezentacij in medskupinskih pripisovanj ter procesov validiranja (racionalna presoja). Teza sestavka je, da se danes spreminja tako osnovni teoretski koncept na katerem sloni teorija javnega mnenja kot koncept javnega mnenja sploh.
KLJUČNE BESEDE: socialne reprezentacije, socialna primerjava, socialno validiranje, vpliv manjšine
>> Prenesite celotno besedilo
Stališča skozi različne paradigmatske optike socialne psihologije
Metka Kuhar
IZVLEČEK: Avtorica zavzema kritično držo do kognitivnih in vedenjskih socialno-psiholoških teorij stališč, katere pojmujejo stališča kot notranje dispozicije v glavah ljudi. Pokaže, da temeljijo konceptualizacije stališč kot mentalnih stanj oz. izoliranih ocen objektov na nekaterih problematičnih predpostavkah. Stališča so namreč del vsakdanjega življenja in se oblikujejo in preoblikujejo v vsakodnevnih konverzacijah. Pri tem se opira na diskurzivni in retorični psihološki pristop, ki ne gledata na stališča kot na notranja stanja, temveč jih analizirata kot izražanje mnenj v okviru diskurzivnih dejanj. Ker pa se ne da zanikati uporabnosti predstave o stališčih kot notranjih predispozicijah, ki usmerjajo interpretacije in vedenje v določenih interakcijah, zagovarja uporabnost konstrukta stališč kot meritvene tehnike. Zavzema se za multimetodološki pristop k merjenju stališč, ki upošteva njihovo večplastnost.
KLJUČNE BESEDE: stališče, socialna psihologija, diskurzivna psihologija, retorična psihologija, merjenje
>> Prenesite celotno besedilo
Izrekanje, razumevanje in interpretacija : struktura komuniciranja v procesu raziskovanja javnega mnenja
Samo Uhan
IZVLEČEK: V članku avtor kritično obravnava posebnosti anketne komunikacije. Ugotavlja, da ima anketni intervju hkrati značilnosti komunikacije vsakdanjega življenja in metodološko rigorozne, standardizirane konverzacije z namenom. Avtor ugotavlja, da dvojnost anketne komunikacije pomembno vpliva na veljavnost anketne meritve. Za oblikovanje odgovora z respondentove perspektive namreč ne zadošča semantično razumevanje raziskovalčevih zahtev, marveč mora oblikovati presežek pomena informacij in intenc raziskovalcev. V tem smislu se moramo posloviti od prepričanja o nevtralnosti instrumenta, s katerim objektivno beležimo reakcije respondentov. To velja še toliko bolj, če je abstraktnost problematike visoka in na ta način vstopa v ospredje respondentova psihična in simbolna strukturiranost.
KLJUČNE BESEDE: raziskovanje javnega mnenja, anketni intervju, anketna komunikacija
>> Prenesite celotno besedilo
Doxa et fama. O produkciji "javnega mnenja" in strategijah pozabe - elementi za mikroštudijo
Taja Kramberger
IZVLEČEK: Kolektivna memorija, akumulirana v regionalnem časopisju in revijah poznega 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja, je prostor, kjer se je konstituiral kranjski mentalni (diskurzivni) dispozitiv, ki se danes determinira robove (ne)sprejemljivega v t. im. “javnem mnenju”. Njegovi bistveni značilnosti sta zavračanje problematizacije in nadaljnje diferenciranosti diskurza ter agresiven antiintelektualizem, njegova strukturna organizacijska oblika pa je Gemeinschaft, ki se vse doslej ni uspela transformirati v dejansko Gesellschaft. Na podlagi analize prispevkov Josipa Vidmarja, ki je zasedel družbeno privilegirano mesto, in Vladimirja Bartola z marginaliziranim družbenim statusom, objavljenih v literarni reviji Modra ptica (1929-1941; 12 letnikov), predstavljamo nekaj elementov, s pomočjo katerih lahko osvetlimo postopno oblikovanje specifičnega “javnega mnenja” v provincialnem okolju. Opozarjamo na generičnost zaprtega, oblastnega komunikacijskega koda in “javnemu mnenju” sorodnega transfirmativnega diskurza (odpornega zoper problematiziranje in refleksijo), ki se razlikuje od transformativnega diskurza (odprtega za nadaljnjo diferenciacijo in elaboriranje).
KLJUČNE BESEDE: javno mnenje, kolektivna memorija, pozaba, socialne reprezentacije, diskurzivne formacije, transformacije, transfirmacije
>> Prenesite celotno besedilo
Dokončni zlom spirale molka? : opomba k prevodu
Andrej Pinter, Gregor Petrič
IZVLEČEK: Prispevek postavlja v kronološki in konceptualni kontekst zadnje spremembe v teoriji spirale molka, ki jo od 70. let 20. stoletja razvijajo Elisabeth Noelle-Neumann in njeni kritiki. Novost v tej teoriji, ki jo je nedavno predstavila njena avtorica, zadeva pojem mnenjskih voditeljev in način, kako ga je vključila v svojo osnovno teoretsko kompozicijo. Prvi je na ta pojem opozoril že Paul Lazarsfeld, ko je proučeval volilno vedenje v ZDA, v zadnjem času pa ga je reaktualizirala Noelle-Neumannova s svojo teorijo javnega mnenja kot družbenega nadzora. Vprašanje, ki se postavlja, je, v kolikšni meri prenovljena podoba spirale molka ostaja konsistentna svoji osnovni kompoziciji. Odgovor avtorjev prispevka je odklonilen.
KLJUČNE BESEDE: teorija spirale molka, volilno vedenje
>> Prenesite celotno besedilo
Ponovno odkritje mnenjskih voditeljev : (prevod)
Elisabeth Noelle-Neumann
IZVLEČEK: Povzetek članka ni na voljo.
>> Prenesite celotno besedilo
Od spirale do molka: empirična tradicija teorije spirale molka
Gregor Petrič
IZVLEČEK: Prihod teorije spirale molka na prizorišče razprav o javnem mnenju je sprožil obsežen val problematizacij, rekonceptualizacij, razširitev in empiričnih replikacij ter preverjanj predlogov teorije o mikronivojskih procesih javnega izražanja mnenja. Le v zanemarljivi meri pa je teorija spirale molka spodbudila ukvarjanje z javnomnenjskim procesom kot kompleksnim pojavom, ki vključuje številne raznolike družbene akterje, čeprav je ravno razumevanje organiziranja individualnih delovanj v kolektivno silo ena temeljnih vrlin teorije. V članku so analizirane rekonceptualizacije in operacionalizacije ključnih komponent teorije spirale molka, med drugim je poudarek na operacionalizaciji javnega izražanja mnenja, vlogi družbenega okolja v procesih izražanja mnenja, konceptualizaciji strahu pred izolacijo in na predmetu javne razprave. Sočasno so izpostavljeni nekateri trajni konceptualniin empirični problemi, ki jih tradicija teorije spirale molka ne problematizira ali pa jih ne uspe rešiti. Prikazane so tudi razširitve teorije spirale molka, ki po eni strani povečujejo pojasnjevalno moč v procesu izražanja mnenja, po drugi strani pa prihajajo v navzkriž z originalno idejo spirale molka.
KLJUČNE BESEDE: spirala molka, raziskovanje javnega mnenja, izraæanje mnenja, mnenjsko ozračje, strah pred izolacijo, empirično raziskovanje
>> Prenesite celotno besedilo
Javnost, javno mnenje in diskurzivna realnost
Andrej Škerlep
IZVLEČEK: Članek obravnava Habermasovo slabo poznano pojmovanje javnosti iz devetdesetih let in izpostavlja različne vidike njegove reinterpretacije njegovega bolj znanega pojmovanja javnosti iz šestdesetih let. V prvem delu so predstavljeni osnovni elementi Habermasove teorije diskurzivne etike, na osnovi katere je razvil kategorizacijo diskurzov v politični javnosti, v drugem delu so obravnavane korekcije njegovega zgodnjega pojma liberalne javnosti v luči njegovega kasnejšega povezovanja načel liberalizma in republikanstva, v tretjem delu pa je prikazana še vmestitev javnosti v njegovo dvostopenjsko teorijo demokracije.
KLJUČNE BESEDE: Habermas, javnost, javno mnenje, diskurzivna etika, deliberativna demokracija
>> Prenesite celotno besedilo
Od modernih k deliberativnim predstavam o mnenjskih procesih
Andrej Pinter
IZVLEČEK: Mnenje je ključen pojem modernih predstav o družbi in vlogi posameznika v njej, pri čemer je tesno povezan z izhodišči razsvetljenske misli (kot na primer pri Tönniesu, Habermasu in drugih). Odsotnost obče sprejetih opredelitev in modelov odpira vprašanje, ali in na kakšen način mnenja še izpolnjujejo vlogo, kot jo postavlja razsvetljenska filozofija (in moderne teorije družbe) – so se mehanizem miselnega osvobajanja in oblikovanja kritične drže v sodobnem javnem življenju! Analize kažejo, da je bilo preoblikovanje javnega vselej odvisno od mnenjskih procesov, problem sodobnih družb pa je, da postajajo vse bolj izmuzljivi. Namen besedila je v tem smislu ugotoviti, kako dve sodobni tradiciji raziskovanja mnenjskih procesov postavljata pogoje za razmislek o pre-oblikovanju javnega. Gre za klasično, empirično komunikološko raziskovanje, v katerem je izmenjavanje mnenj dejansko opredeljeno kot del javnosti, ter za ideje deliberativne demokracije. Ključno vprašanje, ki ga postavljam z analizo, je, ali velja ohraniti linearističen pogled na mnenjske procese in kako omogočiti združevanje v skupna mnenja.
KLJUČNE BESEDE: mnenje, javnost, deliberativna demokracija, empirično komunikološko raziskovanje, konsenz
>> Prenesite celotno besedilo
Konstitucija in konstrukcija javnega mnenja v kontekstu refleksivne družbe
Darko Štrajn
IZVLEČEK: V vsakem razpravljanju o raziskovanju javnega mnenja se nikoli ni mogoče znebiti vprašanj o metodologiji. Kljub vsem tem težavam pa so se raziskave javnega mnenja ustalile že na ravni rutinskih anket in analiz. Vpisale so se v pojem vsakdanjosti industrijskih in še bolj v postindustrijskih (postmodernih) družb. Že kar dolgo časa, vsekakor pa vse bolj v povojnem obdobju, v množičnih medijih objavljena poročila teh raziskav malodane tekmujejo z meteorologijo glede na odnose v trikotniku strokovnjaki-občinstvo-dinamika opazovanega fenomena. Povezava te problematike z odnosom subjekt-objekt je obravnavana v luči prispevkov Adorna, Bourdieuja, Habermasa in novejših teoretskih prispevkov. Na koncu se članek obširneje ukvarja še z vprašanjem o izginjaju ločnice med javnostjo in zasebnostjo v času virtualnosti.
KLJUČNE BESEDE: javnost, zasebnost, raziskovanje, družboslovje, teoretska psihoanaliza
>> Prenesite celotno besedilo
Podreditev z "razsvetlitvijo" : Bentham in prosojnost oblasti
Martina Trampuž
IZVLEČEK: Članek obravnava Benthamovo pojmovanje publicitete in primerja njegove strategije za uravnavanje vedenja poslancev s strategijami za uravnavanje vedenja zapornikov. Pokaže na disciplinsko moč nenehno prisotnega pogleda javnosti: tako v zaporu kot v politični skupščini igra javnost vlogo razsodnika. Publiciteta kot sistem prosojnosti omogoča odgovorno delovanje vladajočih in zaupanje vladanih. Prosojnost oblasti zagotavlja uresničitev utilitarističnega načela “največje sreče največjemu številu ljudi”. Medtem ko je bil nekoč idealni mehanizem vladanja skritost, je pri Benthamu idealni mehanizem vladanja odprtost oblasti javnosti.
KLJUČNE BESEDE: Bentham, publiciteta, Panoptikon, prosojnost, oblast