Družboslovne razprave 36 (XVII)
Analiza velikih socialnih omrežij
Andrej Mrvar
IZVLEČEK: V vsakdanjem življenju se vedno bolj pogosto srečujemo z velikimi omrežji, kjer gre število točk/povezav v (deset ali sto) tisoče: socialna omrežja (omrežja prijatelj-stev, sodelovanja, komuniciranja med posamezniki, organizacijami, državami …), rodovniki, računalniška omrežja (lokalna računalniška omrežja, omrežja povezav med predstavitvenimi stranmi, Internet …), referenčna omrežja (omrežja citiranj), diagrami poteka programskih sistemov, organske molekule, transportna omrežja (cestna, vodovodna, električna omrežja …), itd. Obvladovanje velikih omrežij predstavlja tako časovno, kot tudi prostorsko zahteven problem. Večina standardnih algoritmov za analizo omrežij ima visoke časovne zahtevnosti in so zato neprimerni za analizo velikih omrežij. V sestavku so predstavljeni pristopi k analizi in predstavitvam tovrstnih omrežij. Pristopi so podprti s posebnim programom za analizo velikih omrežij. V sestavku je prikazanih nekaj primerov uporabe tega programa pri analizi in prikazu rodovnikov.
KLJUČNE BESEDE: velika omrežja, socialna omrežja, časovna zahtevnost, rodovniki, poročna prepletenost, Pajek.
>> Prenesite celotno besedilo
Socialna kohezija v primežu prenovljenega pojmovanja
Mojca Novak Pešec
IZVLEČEK: Kriza države blaginje je že nekaj desetletij predmet političnih in strokovnih razprav. Njeno reševanje se dogaja ob ponavljajočih se gospodarskih recesijah, ki vzpodbujajo avtorje, kritične do programov javne blaginje, k iskanju novih rešitev. Medtem ko zagovorniki neo-liberalističnih miselnih tokov zagovarjajo obsežno krčenje programov javne blaginje, ponujajo drugi kot alternativo le prenovo teh programov, ker je to evropskim socialnim zamislim bližja rešitev. Med slednjimi rešitvami je tudi krepitev “socialne kohezije” kot strategije za reševanje krize države blaginje in kot politično-normativna alternativa ameriški obliki kapitalizma. V članku avtorica premišlja prenovljeni koncept socialne kohezije in zlasti način, kako je ta pojem umeščen v prenovo “evropskega socialnega modela” in v sam koncept “družbene kakovosti”. Posebno slednja umestitev ponuja presojo koncepta socialne kohezije tudi z vidika socialne vključenosti oz. njenega nasprotja – socialne izključenosti. V soglasju z nekaterimi kritiki avtorica ugotavlja, da so glavni problemi tega umeščanja v nejasno razmejenem zgledovanju po dveh virih: po klasičnem pojmovanju (Durkheimovem) in po prenovljenem pojmovanju (dokumenti Evropske skupnosti). Te nejasnosti pa lahko povzročijo težave pri operacionalizaciji in empirični verifikaciji pojma socialne kohezije.
KLJUČNE BESEDE: socialna kohezija, država blaginje, evropski socialni model, družbena kakovost, socialna izključenost.
>> Prenesite celotno besedilo
"Moč" kulture : kulturna elita in politične spremembe v družbah vzhodne-srednje Evrope
Matevž Tomšič
IZVLEČEK: V članku skuša avtor pokazati, kako lahko v določenem družbeno-zgodovinskem kontekstu akterji z ne-političnih področij prevzamejo vlogo nosilca političnih sprememb. V primeru družb vzhodnega dela srednje Evrope, ki jih je skoraj pol stoletja opredeljeval socialistični tip družbene ureditve, je bil del kulturne elite (predvsem iz vrst literatov in humanistične inteligence) tisti, ki je s svojimi aktivnostmi utrl pot demokratičnim procesom, ki so privedli do demontaže komunističnih režimov. Po uvedbi formalne demokracije so ti akterji izgubili velik del svoje družbene ‘teže’, vendar pa je po avtorjevem prepričanju njihov javni angažma v procesu stabilizacije demokracije še vedno potreben.
KLJUČNE BESEDE: kultura, politika, komunizem, vzhodna in srednja Evropa, elite, tranzicija
>> Prenesite celotno besedilo
Osebne in družbene funkcije sociološkega spoznanja
Anton Kramberger
IZVLEČEK: Članek se ukvarja z razmerjem med sociološkim spoznanjem in procesom sociološkega spoznavanja. Oriše antične, renesančne in moderne segmente družbene misli. Skuša pokazati, da je bila v razvoju sociologije njena glavna razvojna vrlina humanizacija vednosti – torej postopno uveljavljanje posrednega, preverljivega, komunikativnega znanja o spremenljivih virih neenakostih v svetu. To znanje razblinja širjenje aksiomatskega uvida v absolutno socialno strukturo, ki pretežno terja le deduktivno elaboracijo.
KLJUČNE BESEDE: sociologija, družbene vede, kognitivna teorija, epistemologija, humanizacija znanja
>> Prenesite celotno besedilo
Ali je sociologija sposobna proizvesti utopije - alternative?
Drago Kos, Tanja Rener
IZVLEČEK: Članek podaja aktualno in kritično razmišljanje o sociologiji na prehodu iz moderne v postmoderno družbo. Temeljni poudarek je razprava o smiselnosti, sposobnosti in nujnosti ukvarjanja z vprašanjem, ali je sodobna sociologija zmožna reafirmirati substancialno racionalnost in konstruirati alternative obstoječemu družbenemu razvoju, ali je torej sociologija sposobna proizvesti konstruktivne in produktivne “utopije”.
KLJUČNE BESEDE: sociologija, utopije, formalna racionalnost, substancialna racionalnost
>> Prenesite celotno besedilo
Uporabnost družbenih ved v prostoru med državo in civilno družbo
Srna Mandič
IZVLEČEK: Prispevek obravnava spremenjeno in spreminjajočo se vlogo družbenih ved v razmerju do subsistema politike, do česar pri nas prihaja kot posledica procesov ‘tranzicije’, pa tudi kot izraz globalnih razvojnih post-modernih procesov. Tu gre na eni strani za spremembe v procesu in družbenem kontekstu nastajanja in uporabe znanstvenih rezultatov, po drugi strani pa tudi spreminjajočo se naravo politike, kjer država izgublja središčni položaj, krepijo pa se nove intermediarne strukture in oblike politizacije civilne družbe. V prispevku je analiza uporabnosti družboslovne znanosti v teh okoliščinah omejena na kontekst oblikovanja in izvajanja sektorskih politik. Ugotavlja relativno nizko sposobnost našega okolja za sprejemanje znanstvenih izsledkov, ključna razloga pa vidi v nizki posvetovalni politični kulturi ter v šibko izoblikovanih intermediarnih strukturah v stičišču med subsistemoma znanosti in politike.
KLJUČNE BESEDE: Uporabnost družboslovne znanosti, oblikovanje in izvajanje javnih politik, intermediarne strukture.
>> Prenesite celotno besedilo
Kolektivna memorija in čas
Maurice Halbwachs
IZVLEČEK: Povzetek članka ni na voljo.
>> Prenesite celotno besedilo
Družboslovno strokovno izrazje
Monika Kalin Golob
IZVLEČEK: Tvorjenje strokovnega izrazja je v teoriji knjižnega jezika ena temeljnih nalog jezikovne kulture. Članek navaja temeljna načela izrazoslovja, ki jih mora upoštevati vsaka stroka, če želi svoj pojmovni svet sistematično in ustrezno poimenovati. Družboslovje pri tem ne sme biti izjema, saj naj bi vsaka veda hkrati z znanjem razvijala tudi lastno strokovno izrazje, kar štejemo kot dokaz višje zavesti, izhajajoče iz védenja o pomenu nacionalnega jezika kot sporočanjske in aksiološke kategorije.
KLJUČNE BESEDE: teorija knjižnega jezika, strokovno izrazje, družboslovje, slovenščina