Družboslovne razprave 34-35 (XVI)

Postsocializem in androcentrizem

Maca Jogan

IZVLEČEK:  Ena od skupnih značilnosti postsocialističnih družb je, da spreminjanje (real)socializma (demokratizacija in uveljavljanje tržnega gospodarstva) ne poteka spolno nevtralno, temveč se povezuje z neenakomerno obremenitvijo spolov. Očitni znaki oživljanja androcentrizma so se izrazili v splošni tendenci redomestifikacije žensk. V slovenski družbi je legitimizacija tranzicije in redomestifikacije potekala po modelu “sestavljene sprevrnjenosti” z vključeno večkratno dehistorizacijo v opredeljevanju izhodiščnih in ciljnih družbenih ureditev. Vzporedno s tendenco repatriarhalizacije se je izražala tudi rekatolizacija. Posledice tranzicije so bolj prizadele ženske tako na ravni družbeno določenih pričakovanj kot (tudi) na področjih zagotavljanja njihove neodvisnosti (ekonomsko in politično). Izsledki različnih javnomnenjskih raziskav v 90-tih kažejo, da se kot odgovor na povečano (neposredno in posredno) moralno in materialno nadobremenjenost žensk krepita radikalna in egalitaristična usmeritev (pri ženskah močneje kot pri moških). V teh tendencah se po mnenju avtorice izraža obstoj (ženske) kolektivne izkušnje v (pred/socialističnih) prizadevanjih za vzpostavljanje do žensk bolj prijazne urejenosti vsakdanjega življenja.

KLJUČNE BESEDE: androcentrizem, spolna neenakost, redomestifikacija, rekatolizacija, tranzicija, egalitarizem.

>> Prenesite celotno besedilo

Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu

Nevenka Černigoj-Sadar

IZVLEČEK: Namen tega prispevka je pojasniti, kako vplivajo makro in mikro dejavniki na produkcijo in reprodukcijo razlik med moškimi in ženskami v formalnem in neformalnem delu. Na osnovi kritičnih analiz blaginjskih sistemov in spolne delitve dela je predstavljen položaj moških in žensk na trgu delovne sile V Sloveniji in v državah Evropske unije. Empirični del študije temelji na sekundarni analizi statističnih podatkov, podatkov Slovenskega javnega mnenja v devetdesetih letih in analizah podatkovne baze projekta Kakovost življenja 1994. Zaposlovanje žensk zunaj doma ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Toda rezultati kažejo, da pomemben del populacije v Sloveniji pripisuje tradicionalne značilnosti moškim in ženskam, kar se kaže tudi v tem, da ženske prevzemajo večino neformalnega dela v družini in za člane/članice družine. Čeprav je poklicna segregacija jasna in ženske prevladujejo v poklicih, ki zahtevajo veliko emocionalnega dela, pa se uveljavljajo tudi v dobro plačanih poklicih z visokim družbenim ugledom. Spolno specifične obremenitve tako v sferi formalnega kot neformalnega dela so povezane s slabšo kakovostjo življenja.

KLJUČNE BESEDE: blaginjski sistemi, formalno delo, neformalno delo, spolna segregacija, spolna delitev dela, kakovost življenja

>> Prenesite celotno besedilo

Spolna konstrukcija menedžerskih vlog : stekleni organizacijski stropovi v devedesetih

Aleksandra Kanjuo Mrčela

IZVLEČEK: Teme ženskega dela, spolov, spolnih identitet in spolnosti so v devetdesetih bile zelo prisotne v analizi sprememb v organizacijah in na področju dela. Namen tega prispevka je ponuditi teoretični okvir za nadaljnje empirično raziskovanje žensk na menedžerskih položajih v okviru raziskovanja spolne določenosti slovenskih organizacij. Orisani so razvoj in spreminjanje teoretičnih konceptov in diskurzov uporabljenih na tem področju v zadnjih desetletjih. Spremembe v organizacijski teoriji, ki je pozorna do vprašanja spola, so odražale dileme in spreminjanje feministične teorije. Ena pomembnih novosti, ki jo zaznamo v devetdesetih, je vse večji interes analitikov organizacij in spolov za vprašanja organizacijske kulture – umeščenosti spola v oblikovanje organizacijske kulture ter aktivne vloge, ki jo ima spolna določenost organizacij v oblikovanju in vzdrževanju spolno določenih vlog posameznikov in posameznic v družbi.

KLJUČNE BESEDE: menedžerke, delo žensk, stekleni stropovi, spolno določena organizacijska kultura, spolno določene organizacije

>> Prenesite celotno besedilo

Žensko podjetništvo v malih in srednjih podjetjih

Duška Šavorn-Radovan

IZVLEČEK:  Žensko podjetništvo je predmet mnogih razprav, ki se nanašajo na podjetništvo in vse več jih v zadnjem času najde svoje mesto tudi v strokovni literaturi. V prvem delu bom predstavila pomen in vlogo ženskega podjetništva, kot jo opisuje svetovna literatura, v drugem delu pa bom osvetlila posebnosti podjetnic v Sloveniji. Empirične raziskave v državah članicah OECD kažejo, da predstavljajo mala in srednja podjetja pomemben vir zaposlovanja, inovacij in ekonomskega razvoja. Čeprav žensko podjetništvo postaja pomembna sila v državah članicah OECD, bi bil njihov prispevek lahko še bolj pomemben, če bi bile odstranjene številne ovire. Tako bi lahko bil njihov potencial v polni meri izkoriščen. Najpomembnejše sile v inoviranju in ustvarjanju delovnih mest so združene v naslednjem: (1) boljše poznavanje ženskega podjetništva; (2) podpiranje podjetniškega izobraževanja; (3) odstranjevanje finančnih ovir in podpiranje prenovitvenih orodij za rast ženskega podjetništva; (4) podpiranje konkurenčnosti med ženskami podjetnicami; (5) olajšanje dostopa na mednarodne in domače trge; (6) preoblikovanje regulatornega in institucionalnega okolja. Podjetništvo je zelo pomembno za gospodarski razvoj vsake države. Tudi v Sloveniji bi lahko predstavljalo gonilno silo gospodarske rasti (Strategija razvoja malega gospodarstva, 1996). Zato je zelo smiselno narediti vse za spodbujanje ženskega podjetništva, saj ravno ženske predstavljajo še precej neizkoriščen podjetniški potencial tako v Sloveniji kot v svetu.

KLJUČNE BESEDE: žensko podjetništvo, malo podjetje, srednje podjetje.

>> Prenesite celotno besedilo

Kmetica in kmečka družina v tranziciji: teoretična razmišljanja in empirične ugotovitve

Ana Barbič

IZVLEČEK:  Raziskava o tipih slovenskih kmečkih družin je potrdila domnevo, da se tako kot vse spreminjajo tudi kmečke družine. Ene hitreje, druge počasneje. Med preučevanimi 780 kmečkimi družinami sta tipa vitalne demokratične (37,3%) in vitalne tradicionalne družine (36,8%) tako rekoč enako zastopana, tip propadajoče tradicionalne družine pa je nekoliko manj obsežen (25,5%), vendar dovolj, da lahko v bližnji prihodnosti v Sloveniji pričakujemo opustitev kmetovanja na vsaki četrti družinski kmetiji. Med tremi tipi kmečkih družin sta si najbolj podobna tipa vitalne demokratične in vitalne tradicionalne družine. Medtem ko ju druži njuna “vitalnost”, pa ju ločujeta “demokratičnost” oz. “tradicionalnost”, odvisna od tega, kdo v družini odloča o zadevah družine/gospodinjstva in kmečkega gospodarstva, pa tudi od tega, kdo opravlja zadeve, vezane na družino in kmetijo, v organih lokalne samouprave in v kmetijski zadrugi. V vitalnih demokratičnih družinah o skupnih zadevah praviloma odločata mož in žena skupno, oziroma se v procese odločanja vključujejo vsi družinski člani. Enako velja za opravke zunaj doma. V vitalnih tradicionalnih družinah pa gospodar/mož praviloma odloča o skupnih zadevah, hkrati pa sam opravi vse potrebno na občini/v krajevni skupnosti in v kmetijski zadrugi. Glede na to, da so bili analizirani podatki zbrani v začetku 1991. leta, gre spreminjanje slovenske kmečke družine v prvi vrsti pripisati predvsem globalnim družbenim in ekonomskim spremembam, ki se kažejo v zmanjševanju prepada med mestom in podeželjem, v manjši meri pa vstopu Slovenije v tranzicijsko obdobje.

KLJUČNE BESEDE: kmetica, kmečka druæina, tipologija, metoda voditeljev, tranzicija, Slovenija.

>> Prenesite celotno besedilo

Ne-srečno razmerje: strankarska politika in ženske v državah Vzhodne in Srednje Evrope

Milica Gaber Antič

IZVLEČEK:  Besedilo poskuša strniti ugotovitve, ki izhajajo iz raziskovanja položaja žensk v politiki v državah VS Evrope (Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije). Ena od pomembnih skupnih ugotovitev (temu besedilo namenja tudi največ pozornosti) je, da so politične stranke tisti dejavnik, ki najmočneje vplivajo na možnosti političnega delovanja žensk. Politične stranke na možnosti za politično delovanje žensk vplivajo tako posredno (ideologija, organiziranost strank, (ne)formalna pravila) kot neposredno (strankini programi, načini kandidiranja, odnos do kvot). Predvsem s svojimi neposrednimi vzvodi vplivanja se stranke kažejo kot pomembna ovira številčnejšemu vstopanju žensk v politiko, zato se v tej luči razmerje med strankami in ženskami kaže kot ne-srečno razmerje.

KLJUČNE BESEDE: VS Evropa, volilni sistem, politične stranke, ženske, vratarji, kandidiranje, kvote.

>> Prenesite celotno besedilo

Dejavniki strankarske podpore kandidatkam na lokalni in nacionalni ravni političnega sistema

Danica Fink Hafner, Alenka Krašovec

IZVLEČEK:  Prispevek izhaja iz teoretske tradicije pojmovanja predstavniške demokracije, ki načelno zagovarja sorazmerno predstavništvo osnovnih družbenih struktur v političnih predstavniških telesih. Politološka literatura o političnih strankah, ki obravnava razvoj strank kot organizacij, govori o idealnih modelih razvoja strank. Od societalnih in do družbe odprtih zametkov strank, do visoko institucionaliziranih in z državo prepletenih organizacij. Na podlagi obstoječih teorij in ugotovitev raziskav iz tujine smo predpostavili naslednje: a) da so stranke v zgodnjih fazah svojega razvoja bolj odprte do žensk kot stranke v fazi institucionalizacije; b) da si stranke v zreli fazi razvoja spet začnejo prizadevati za večjo odprtost do žensk, kolikor se v okolju pojavijo družbeni pritiski na stranke za večji delež žensk v politiki; c) da stranke najprej odprejo vrata v kandidacijske in druge volilne procese ženskam na lokalni ravni, šele s faznim zamikom pa tudi na nacionalni ravni. V Sloveniji smo predpostavke preverjali na podatkih o deležih kandidatk in izvoljenih svetnic na lokalnih volitvah leta 1994 in 1998 ter na podatkih o deležih kandidatk in izvoljenih poslank na parlamentarnih volitvah leta 1990, 1992, 1996 in 2000. Ugotovili smo, da se pričakovanja o večji odprtosti strank v genetični fazi razvoja niso potrdila nasploh, temveč le v primeru majhnih novih strank, ki se v javnosti pojavijo tik pred volitvami ter v primeru majhnih novih strank, katerih parlamentarni status je ogrožen z novimi volitvami. Ravno tako se ni potrdila predpostavka, da se stranke v Sloveniji najprej in v večji meri odprejo do žensk na lokalni ravni. Predpostavka v zvezi z razvojnimi fazami strank se potrjuje le v primeru preoblikovanih starih strank, ki se v zreli fazi svojega razvoja pritiskom iz okolja (in verjetno tudi znotraj strank) prilagajajo z večjim odpiranjem do žensk – doslej predvsem na nacionalni ravni (parlamentarne volitve). Vsekakor pa so potrebne nadaljnje raziskave, ki bi dosedanje raziskovalne ugotovitve osvetlile še z upoštevanjem drugih dejavnikov (zlasti z aktualno strankarsko ideologijo, prisotnostjo/odsotnostjo ideološke politične tradicije ženskih kvot, razmerjem sil in dogajanjem v strankarski areni in znotraj posameznih strank ter dejavniki oblikovanja znotrajstrankarske politične kariere).

KLJUČNE BESEDE: predstavniška demokracija, politika, stranke, ženske, lokalne volitve, parlamentarne volitve, Slovenija.

>> Prenesite celotno besedilo

Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih družbah

Matjaž Hanžek, Jana Javornik, Ana Tršelič

IZVLEČEK:  Kljub napovedim nekaterih razvojnih teoretikov o zmanjševanju razlik med ljudmi in narodi, se sodobni svet vse bolj sooča z blaginjo ljudi na eni strani, ki jo spremlja revščina vse večjega števila ljudi na drugi. Kljub napredku na področju socialnega in ekonomskega razvoja (večja pismenost, večja stopnja vključenosti v izobraževanje, daljšanje pričakovane dolžine življenja, itd.), demokratičnih institucij in večjega spoštovanja človekovih pravic, se bolj kot prej veča delež ljudi (posebej mladih in žensk), ki trpijo zaradi številnih pomanjkanj. Vedno bolj narašča prepad med bogatimi in revnimi ljudmi, med razvitimi in manj razvitimi državami. Čeprav globalizacija povečuje skupno svetovno bogastvo, postaja vrsta držav vedno bolj revnih, saj ima več kot 80 držav manjši dohodek, kot ga je imela pred desetletjem ali dvema. Leta 1995 so pri OZN, poleg dotedaj že znanega HDI, predstavili dva nova indeksa, in sicer GDI in GEM. Medtem ko GDI kaže širjenje osnovnih človeških virov (zdravja, izobrazbe ter dohodka) in s tem življenjske pogoje za oba spola, pa nam GEM kaže, ali imajo ženske aktivno vlogo v gospodarskem in političnem življenju. Oba indeksa sestojita iz sledečih sestavin: deleža žensk na vodstvenih in vodilnih položajih, deleža žensk v parlamentu in deleža dohodka žensk. Po indeksu človekovega razvoja (HDI) se med tranzicijskimi državami najvišje uvrsti Slovenija (na 28. mesto),sledijo ji Češka, Slovaška in Poljska. Po izračunih ZMAR znaša vrednost HDI 0,864, z vrednostjo GDI, ki se od HDI razlikuje za 0,001, pa se uvrščamo na 26. mesto. Vrednosti GDI in HDI sta za Slovenijo skoraj enaki, kar ni splošna značilnost drugih držav. Rezultat je posledica visoke stopnje vključenosti žensk v vse tri ravni izobraževanja, ter relativno visokega deleža dohodkov žensk v primerjavi z moškimi. Vrednost indeksa GEM znaša za Slovenijo 0,486, kar nas uvršča na 42. mesto med 102 izbranima državama. Kazalca, ki Sloveniji znižujeta vrednost GEM, sta deleža žensk v parlamentu in na vodstvenih in vodilnih položajih, zvišuje pa ga delež BDP na prebivalca po kupni moči, ki ga prejme ženska in je med tranzicijskimi državami najvišji (9,137 USD). Ker neenakost po spolu obstaja v vsaki državi, sta vrednosti GDI in GEM praviloma nižji od vrednosti HDI, ne pa nujno tudi uvrstitev države. Povprečni delež žensk v parlamentu v Vzhodni Evropi in Skupnosti neodvisnih držav znaša 9,1% (v Evropskem parlamentu ženske predstavljajo 30%), Slovenke pa po parlamentarnih volitvah 1996 zasedajo 7,8%. Zaposlenost žensk v Sloveniji in ostalih tranzicijskih državah je nasprotno že vseskozi visoka, kljub temu pa je prisotna, sicer v manjši meri kot v EU, plačna vrzel med spoloma. Tako, denimo, so ženske v Sloveniji v letu 1991 prejemale 88,7% povprečne plače moškega, čez pet let pa se je delež zmanjšal še za dve odstotni točki v škodo žensk. Ko smo dodatno analizirali stanje v letu 1998, smo ugotovili, da so se razlike v plačah zmanjšale. Ženske so v letu 1998 v povprečju zaslužile 88,7% moških plač in se tako vrnile v položaj, v katerem so se nahajale leta 1991. Na tej točki lahko sklepamo, da tranzicija ni bistveno vplivala na spremembo v razlikah v plačilu glede na spol, saj se le-ta v opazovanem obdobju ni povečala.

KLJUČNE BESEDE: tranzicija, plačna vrzel, indeks človekovega razvoja (HDI), spolno neenaka razporeditev moči

>> Prenesite celotno besedilo

Zadeve srca na prepihu tranzicije : reprezentacija ljubezni v ženskih revijah

Zdenka Šadl

IZVLEČEK:  Članek obravnava kulturne reprezentacije ljubezni v sedanjem prehodu Slovenije iz postsocialistične v kapitalistično družbo. Avtorica na osnovi opisa transformacije ljubezni avtorjev U. Becka in E. Beck-Gernsheim analizira definicijo ljubezni in zakonske zveze, glavne metafore ljubezni in način, na katerega se (če sploh se) širši vzorec nove individualizacije odslikava v obravnavi partnerskega življenja v sodobnih slovenskih ženskih revijah. Ugotavlja, da članki, ki obravnavajo ljubezen 1. predpostavljajo emocionalno osnovanost ljubezni in zakonske zveze, 2. pogosto uporabljajo metaforo ljubezni kot “trdega dela” in 3. skladno z “logiko” nove individualizacije svetujejo avtonomijo, neodvisnost in (samo)refleksivnost, a obenem “pozivajo” k “vračanju” žensk v njihovo tradicionalno vlogo v sferi čustvovanja. Posledice takšne “diskurzivne situacije” so različne. Po eni strani so prisotne možnosti za ustvarjanje bolj enakih relacij med spoloma, po drugi strani pa za ohranjanje tradicionalnih predstav o vlogi žensk, tj. o njihovi odgovornosti za “odnosno delo”.

KLJUČNE BESEDE: ljubezen, reprezentacije, ženske revije.

>> Prenesite celotno besedilo

Adolescentke

Tanja Rener

IZVLEČEK: Članek temelji na rezultatih empirične študije z naslovom “Socialna ranljivost mladih”, ki je bila opravljena v letu 1998 v okviru Centra za socialno psihologijo – študije mladine na FDV. V predhodnih raziskavah mladine nismo opazili pomembnih razlik med spoloma v življenjskih in vrednotnih orientacijah. Raziskava, ki je bila opravljena na vzorcu 1687 osmošolk in osmošolcev, pa je nakazala vrnitev tradicionalne podobe o “pridnih deklicah in jeznih dečkih”. Poleg tega rezultati študije nakazujejo dve tendenci: povečevanje pomena “terapevtske vloge” mater v družinah in to, da so dečki pomembno bolj kot deklice opremljeni z interakcijskimi viri, ki so pomembni za dobro socialno vključenost. Če naša teza o pomenu interakcijskih kompetenc drži, potem so deklice skrite poraženke tranzicijskega obdobja v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: deklice, dečki, izobraževanje, družine, interakcijske kompetence

>> Prenesite celotno besedilo

Ženske v znanosti in znanost v družbi

Andrej Kirn

IZVLEČEK:  Položaj žensk v znanosti je neposredno ali posredno povezan s položajem in vlogo žensk v družbi. Odnos znanstvenikov do žensk v znanosti je bil obremenjen s prevladujočo patriarhalno tradicijo, ki je prevladovala v globalni družbi. K neenakopravnosti žensk v znanosti prispeva proces kopičenja neugodnosti, ki so posledica sistemskih izhodiščnih neenakopravnih možnosti. Večja številčnost žensk v znanosti, ki je povezana z enakopravnostjo žensk glede možnosti in pogojev dostopa do izobraževanja ter strokovnega napredovanja v znanosti, bi lahko vodila k drugačnemu razumevanju narave, človeka in družbe, k drugačnim postavitvam vprašanj in problemov, k drugačnim prioritetam in nazadnje k drugačnemu načinu življenja. Njihovi raziskovalni prispevki že sedaj izzivajo obstoječe miselne pristope, ki so še vedno pogosto zakoreninjeni v moškosrediščni paradigmi. a koncu prispevka pa se primerjajo odgovori moških in žensk na nekatera vprašanja iz mednarodne raziskave v letu 1993.

KLJUČNE BESEDE: ženske, znanost, poloæaj žensk

>> Prenesite celotno besedilo