Družboslovne razprave: Številka 110
ZDA in dostopnost abortusa: razredna diferenciacija pred odločitvijo vrhovnega sodišča v zadevi Dobbs in po njej
Lilijana Burcar
Izvleček: Prispevek pokaže, da odločitev ameriškega vrhovnega sodišča v zadevi Dobbs junija 2022, ki omogoča ponovno kriminalizacijo in prepoved abortusa v ZDA, vodi v poglabljanje že obstoječih razrednih neenakosti med ženskami pri dostopanju do UPN. Na osnovi historičnomaterialističnega pristopa pokažemo, da so ZDA v zadnjih petih desetletjih od sprejetja odločitve vrhovnega sodišča v zadevi Roe proti Wadu sistematično omejevale dostop do abortusa med ženskami z nizkimi dohodki in kratile njihovo reproduktivno avtonomijo. Ponovna kriminalizacija abortusa, ki jo posameznim državam dopušča odločitev vrhovnega sodišča v zadevi Dobbs, pomeni nadaljnje poglabljanje razredne diferenciacije v dostopnosti do abortusa. Kriminalizacija abortusa je in bo nesorazmerno ter najbolj prizadela finančno šibke skupine žensk, medtem ko bodo premožnejše svojo reproduktivno avtonomijo lahko še vedno uveljavljale s potovanji v tujino ali v druge ameriške države, ki abortusa ne prepovedujejo.
Ključne besede: ZDA, abortus, razredna diferenciacija, Hydov amandma, Roe, Dobbs
>> Prenesi
(Med)spolne razlike v konfliktu med delom in družino pri zaposlenih starših na Hrvaškem
Marija Šarić, Blanka Čop, Željka Zdravković
Izvleček: Članek obravnava razlike v konfliktu med delom in družino (KDD) pri zaposlenih starših mladoletnih otrok na Hrvaškem (N=2414). Proučuje, kako sociodemografske značilnosti, organizacija gospodinjstva in delovni pogoji vplivajo na KDD, pri čemer posebej obravnava razlike znotraj posameznih spolnih skupin. Ženske poročajo o višji ravni KDD kot moški, zlasti tiste, stare od 30 do 39 let, ki pogosto skrbijo za majhne otroke, in ženske z univerzitetno izobrazbo, kar je skladno s hipotezo o obremenjenosti zaradi visokega statusa. Starost in izobrazba pri moških ne vplivata bistveno na KDD, kar kaže na razlike v vplivu družbeno-kulturnih dejavnikov med spoloma. Delovni pogoji močno napovedujejo KDD pri obeh spolih, vendar bolj izrazito pri moških. V nasprotju s pričakovanji dodatna pomoč pri skrbi za otroke v gospodinjstvu poveča KDD pri moških, kar nakazuje na kompleksnost v pričakovanjih glede spolnih vlog. Prepoznavanje teh medsebojno prepletenih dejavnikov je lahko podlaga za oblikovanje vključujočih politik na delovnem mestu, ki bodo prilagojene različnim potrebam staršev.
Ključne besede:konflikt med delom in družino, delovni pogoji, organizacija gospodinjstva, starši, Hrvaška.
>> Prenesi
Uvod v tematski blok: Communicating the climate crisis
Dejan Jontes in Anja Skapin Subanović
Medijsko okvirjanje krize biotske raznovrstnosti: študija hrvaškega dnevnega časopisa
Dunja Majstorović, Dina Vozab, Karla Martinić
Izvleček: Članek analizira medijsko poročanje o krizi biotske raznovrstnosti v Večernjem listu, najdlje izhajajočem dnevnem časopisu na Hrvaškem, v obdobju 1959– 2022. Na podlagi iskanja po več ključnih besedah je bil sestavljen vzorec 367 člankov iz tiskane in spletne izdaje časopisa. Izvedena je bila kvantitativna analiza vsebine z namenom ugotavljanja stopnje zanimanja za vprašanja izgube biotske raznovrstnosti skozi čas in načinov okvirjanja te tematike. Rezultati kažejo, da je splošno zanimanje za izgubo biotske raznovrstnosti sicer nestanovitno, vendar je skozi čas zaznati postopno povečanje števila objav na to temo. Najpogosteje so v ospredju teme o ogroženih ali izumrlih vrstah in ogroženih ekosistemih. Večina člankov krizo biotske raznovrstnosti predstavlja kot lokalno in znanstveno vprašanje, številni pa jo povezujejo tudi s podnebnimi spremembami. Z induktivnim kodiranjem so bili razviti specifični okviri, povezani z biotsko raznovrstnostjo, ki bi se lahko uporabili za nadgradnjo te ali prihodnjih raziskav.
Ključne besede: kriza biotske raznovrstnosti, izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe, medijsko poročanje, okvirjanje, Hrvaška
>> Prenesi
Podatkovno novinarstvo, poglobljene reportaže in geografija podnebne krize v večrasnem mestu: študija primera izdaje »Toronto’s Climate Right Now« spletne revije The Local
Shirley Roburn
Izvleček: Članek obravnava tematsko številko »Toronto’s Climate Right Now« revije The Local, digitalnega novičarskega zagonskega medija s poudarkom na zdravstveni pravičnosti v urbanem Torontu. Na podlagi analize te izdaje, ki nadgrajuje predhodno multimodalno študijo medija The Local, ugotavlja, da so strukturne zaveze revije k vprašanjem rase in enakosti, ki so omogočile poročanje s strani zapostavljenih rasiziranih skupnosti in za te skupnosti, prispevale h kvalitativno drugačni obliki podnebnega novinarstva. Ta pristop je v ospredje postavil novinarstvo, osredotočeno na rešitve, in vizualno pripovedovanje zgodb, v katerih so sodelovali člani te skupnosti, obenem pa je zavzel vključujočo, celostno perspektivo glede novičarske vrednosti podnebnega konteksta v Torontu. Študija prispeva k raziskavam podnebnega novinarstva novih novinarskih zagonskih pobud, s čimer deloma zapolnjuje manjko raziskav, ki se osredotočajo na podnebno pravičnost v urbanem okolju globalnega severa.
Ključne besede: podnebne spremembe, novinarska zagonska podjetja, digitalno novinarstvo, skupnostno novinarstvo, zdravstvena pravičnost, hiperlokalno novinarstvo
>> Prenesi
Od opazovanja k razumevanju: vključevanje umetniške prakse za učinkovitejše raziskovanje podnebnih sprememb
Mark Kasumovic
Izvleček: Prispevek raziskuje potencial umetniške prakse, zlasti vizualnih umetnosti in fotografije, kot sestavnega dela podnebnih raziskav. Zgodovinski in sodobni primeri interdisciplinarnih sodelovanj razkrivajo, da umetnost ne bi smela biti le orodje za posredovanje znanosti, temveč bi morala biti tudi epistemološki partner v raziskovalnem procesu. Članek izpostavlja omejitve obstoječih modelov sodelovanja, kot so umetniške rezidence, in zagovarja zgodnjo vključenost umetnikov v oblikovanje raziskav, komunikacijske strategije in oblikovanje pomena. Na osnovi primerov dobrih praks, pilotnih projektov in evalvacijskih metod, prispevek predlaga oblikovanje mreže in novih modelov sodelovanja med umetniki in znanstveniki s ciljem povečati javno razumevanje in odziv na podnebno krizo.
Ključne besede: podnebne spremembe, umetnost in znanost, interdisciplinarno sodelovanje, vizualna komunikacija, umetniška praksa
>> Prenesi
Recenzije knjig
Tibor Rutar Marko Hočevar: Growth models, industrial relations institutions and labour market policies in Ireland, Portugal and Slovenia: Explaining capitalist convergence and divergence. Ljubljana: Faculty of Social Sciences, 2024
Damir Josipovič Ksenija Perković: Med prostorom in družbo: Regionalna in multikulturna identiteta Vojvodine. Koper/Capodistria: Založba Annales ZRS, 2023.
Barbara Gornik Vlasta Jalušič, Mojca Pajnik in Majda Hrženjak (ur.): (Ne)enakost v času krize in vzpona avtoritarizmov. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2024.
Andreja Živoder Mirjana Nastran Ule in Eva Strmljan Kreslin (ur.): Na ulice! Odraščanje v današnjem času. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2024.