Družboslovne razprave 103 (XXXIX)
Uvodnik: Drage bralke, dragi bralci
Tanja Oblak Črnič in Natalija Majsova
Uvodnik: Recenzija kot "dialog z različnimi občestvi"
Rok Smrdelj
Neformalna družinska oskrba starejših: novo področje diskriminacije pri zaposlovanju in na trgu dela
Zdenka Šadl
IZVLEČEK: Članek se ukvarja z diskriminacijo zaposlenih z oskrbovalnimi obveznostmi do starejših družinskih članov. Zastavlja nekatera temeljna vprašanja diskriminacije oskrbovalcev v povezavi z normami delovnega mesta, organizacijsko kulturo, politikami usklajevanja oskrbe in dela, spolno označenostjo družinske neformalne oskrbe starejših in protidiskriminacijsko zakonodajo. Pregled literature kaže, da so diskriminaciji izpostavljene tako ženske kot moški in da so med temeljnimi viri diskriminatornega ravnanja stereotipi o zaposlenih oskrbovalcih, uporaba in prošnja po prožnih ureditvah dela in dopustu za namen oskrbovanja družinskega člana, pomanjkanje ali neustrezne politike usklajevanja dela in oskrbe ter nezadostni zakoni.
KLJUČNE BESEDE: družinska neformalna oskrba, zaposleni oskrbovalci, oskrbovalci starejših, diskriminacija, konflikt oskrba–delo
>> Prenesi
Marginalizacija problemov starih ljudi kot odsev novičarskih vrednot: primer časopisa Delo
Otto Gerdina
IZVLEČEK: Članek ugotavlja, ali so problemi starih ljudi prepoznani kot vredni novinarskega zanimanja, in sicer s proučevanjem stopnje pozornosti, ki so je deležni v
slovenskem dnevnem časopisu. Vir podatkov je slovenska raziskava časopisnih prispevkov o starosti, objavljenih v Delu v obdobju 2004–2018. Za oceno razširjenosti družbenih problemov, s katerimi se soočajo stari ljudje, je bila uporabljena kvantitativna analiza vsebine. Raziskava je pokazala, da je 124 ali 10 odstotkov vseh pregledanih časopisnih prispevkov (N = 1243) o starosti poročalo o problemih starih ljudi v Sloveniji. Ugotovitev je obravnavana v povezavi s teorijo novičarskih vrednot in s sociološkimi spoznanji o staranju. Avtor prispevka ugotavlja da novinarji in uredniki probleme starih ljudi manj verjetno prepoznajo kot novico, ker se v celoti ne skladajo z novičarskimi vrednotami.
KLJUČNE BESEDE: medijske reprezentacije, družbeni problemi, starost, marginalizacija, teorija novičarskih vrednot
>> Prenesi
Šolska svetovalna služba v primežu prikritega kurikuluma
Katja Jeznik, Petra Gregorčič Mrvar
IZVLEČEK: Prikriti kurikulum predstavlja različne razsežnosti pedagoškega delovanja. Nanaša se na (strokovno) znanje, razmerja moči in družbeno-kulturni kontekst, v katerem delujemo. V članku predstavljamo razumevanje prikritega kurikuluma s perspektive šolskih svetovalnih delavcev.1 Predstavljene so ugotovitve kvalitativne analize intervjujev s 37 šolskimi svetovalnimi delavci. Analizirano je, kaj šolski svetovalni delavci razumejo pod izrazom prikriti kurikulum, kako ga prepoznajo in kako se nanj odzivajo. Rezultati kažejo, da šolski svetovalni delavci poznajo osnovne opredelitve prikritega kurikuluma, bolj poglobljena analiza njihovih odgovorov pa je pokazala, da je to razumevanje pogosto nepopolno in neustrezno. V prihodnje bo treba več pozornosti nameniti prepoznavanju in prisotnosti prikritega kurikuluma, tako v šolah na splošno kot tudi pri delu šolske svetovalne službe.
KLJUČNE BESEDE: šolska svetovalna služba, prikriti kurikulum, učitelji, vzgojnodisciplinske prakse, subjektivne in implicitne teorije
>> Prenesi
Med sovraštvom in tišino: izkušnje LGBT+ oseb v primarnem, sekundarnem in terciarnem obdobju izobraževanja
Nika Ferbežar, Marko Gavriloski Tretjak
IZVLEČEK: V prispevku obravnavamo izkušnje LGBT+ oseb v vzgojno-izobraževalnem sistemu, za katerega je glede na mednarodne raziskave značilno pomanjkanje senzibilnosti za spolne in seksualne manjšine. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, v okviru katere smo opravili 27 individualnih intervjujev z LGBT+ osebami, ki so (bile) vključene v primarno, sekundarno in/ali terciarno izobraževanje v Sloveniji. Analiza je pokazala, da je najbolj značilna izkušnja kombinacija sovražnosti in nevidnosti. Iz podatkov izstopa vseobsegajoči vpliv predsodkov, o katerih osebe poročajo v raznolikih situacijah. Manj pogosti so opisi varovalnih dejavnikov, ki so večinoma omejeni na medvrstniško podporo in zavzetost posameznih zaposlenih. Pomanjkanje sistemskih ukrepov je izziv, ki ga bo z razvijanjem možnosti za vključujoči uradni in prikriti kurikul ter z izobraževanjem kadra treba naslavljati v prihodnosti.
KLJUČNE BESEDE: LGBT+ učenke_ci, vzgojno-izobraževalni sistem, izkušnje, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki
>> Prenesi
Oblikovanje trajnostne potrošnje hrane v EU: kritična analiza individualizacije odgovornosti
Dora Matejak
IZVLEČEK: Prispevek raziskuje konstrukcijo trajnostnih potrošnikov in potrošnic hrane ter njihovo vlogo pri zagotavljanju prehoda na trajnostni prehranski sistem v Evropski uniji. Izhajajoč iz študij vladnosti in z uporabo P.A.C.T. rutinskega teoretičnega modela odgovornosti potrošnikov, je cilj analizirati načine, kako je bila odgovornost potrošnikov in potrošnic za sprejemanje trajnostnih odločitev o hrani oblikovana s strategijo od vil do vilic. Strategija poudarja pomen izobraževanja in opolnomočenja potrošnikov in potrošnic za trajnostno izbiro hrane, kar se odraža v diskurzivnih formacijah in predlaganih pobudah, kot je izboljšanje sistema EU za označevanje živil. Vendar dokument poudarja, da bi lahko spodbujanje trajnostne porabe hrane kot vprašanje odgovornosti, ki temelji na izbiri potrošnikov in potrošnic, nesorazmerno obremenilo posameznike in posameznice ter poglobilo družbene razlike, ne da bi uspešno obravnavalo okoljska vprašanja.
KLJUČNE BESEDE: potrošništvo, individualizacija odgovornosti, trajnostna potrošnja hrane, strategija od vil do vilic, vladnost
>> Prenesi
Recenzije
- Aleš Završnik, Katja Simončič (ur.): Artificial Intelligence, Social Harms and Human Rights. London: Palgrave Macmillan, 2023. Nina Cvar
- Mateja Sedmak, Fernando Hernandez-Hernandez, Jana M. Sancho-Gil and Barbara Gornik (Eds.): Migrant Children’s Integration and Education in Europe: Approaches, Methodologies and Policies. Barcelona: Ediciones Octaedro SL. Lucija Klun
- Vlado Kotnik. Trans(spol)nost. Arheologija trans/vednosti. Ljubljana: Krtina, 2022. Nina Perger
- Louis Althusser: Za Marxa. Ljubljana: Založba /*cf., 2023. Prevod: Maja Breznik in Slavoj Žižek. Primož Krašovec