Družboslovne razprave 1 (I)
Delitev dela
Veljko Rus
IZVLEČEK: Funkcionalistične teorije obravnavajo predvsem progresivne in integrativne učinke delitve dela, marksistične teorije pa obravnavajo predvsem desintegrativne in elienativne učinke delitve dela. V prispevku skušam opozoriti na enostranost enih in drugih teorij in nakazati protislovno naravo delitve dela. Delitev dela v sodobnih industrijskih družbah obravnavam kot protislovje med tehnično in družbeno delitvijo dela, ki se manifestira v protislovjih med nenehno industrializacijo in profesionalizacijo dela. Medtem ko se z industrializacijo stopnjujejo fragmentacija, deintelektualizacija in alienacija dela, se s profesionalizacijo dela, ki poteka hkrati, producirajo nasprotni učinki.
KLJUČNE BESEDE: delitev dela, industrializacija dela, profesionalizacija dela, ukinitev delitve dela, osvoboditevdela
>> Prenesite celotne besedilo
Epohalno moderni smisel tehnologije
Ivan Urbančič
IZVLEČEK: Prispevek spada v sklop interpretacije bistvenega smisla moderne znanosti, moderne tehnike in moderne tehnologije. Ta interpretacija odpira uvodne vidike filozofske teorije sodobne in prihodnje kibernetične proizvodnje. Moderna tehnologija se v svojih mnogoterih dimenzijah kaže kot stalno razvijajoča se sredina medsebojnega premoženja znanosti in tehnike (=sistemov avtomatične industrijske mašinerije). Kot taka stalno razvijajoča se sredina določa, nosi in revolucionira tehnologija celoten moderni družbeni proizvodni in življenjski proces.
KLJUČNE BESEDE: filozofija znanosti, tehnološki razvoj, kibernetika, moderna družba, trendi razvoja
>> Prenesite celotno besedilo
Prihodnost v marksističnem in futurološkem oziru
Bogdan Lipovšek
IZVLEČEK: Članek problematizira tista marksistična zapopadenja bodočnosti, za katera je propad meščanskega sveta »naravno nujna« stvar, in iz tega stališča usmerja kritiko na futurologijo kot meščansko znanost, ki hoče podaljšati agonijo » meščanskega kozmosa«. Avtorje mnenja, da se vprašanja futurologije in marskističnega zapopadenja sveta ne izključujejo, temveč nasprotno, da so lahko planiranje ter prognostika, ki jim v temelju stojijo elementi kritičnega zapopadenja sveta, pomemben element socialne prakse pri oblikovanju drugačne podobe sveta.
KLJUČNE BESEDE: uturologija, marksizem, planiranje, kritičnost
>> Preberite celotno besedilo
Koncepcije artikulacije načinov proizvodnje
Ratko Šćepanović
IZVLEČEK: V prispevku so analizirane tiste koncepcije, kijih lahko označimo kot koncepcije artikulacije načinov proizvodnje. Medtem ko je za Balibarja in Poulantzasa značilno, da skušata koncept predvsem teoretsko utemeljiti, pa ostali obravnavani avtorji (Laclau, Frank, Emmanuel, Bettelheim in Amin) uporabljajo ta koncept za analizo odnosov center-periferija (Laclau, Frank), neenake menjave (Emmanuel), polariziranega razvoja dominantnih in dominiranih dežel (Bettelheim), neenakega razvoja in akumulacije kapitala v svetovnih razmerah (Amin).
KLJUČNE BESEDE: produkcijski način, koncepti, interakcija, polarizacija
>> Prenesite celotno besedilo
Sistemske determinante ekonomske rasti
Gregor Tomc
IZVLEČEK: Študija bazira na analizi razvojnih modelov v sodobnem svetu, s posebnim poudarkom na možnosti presajanja teh modelov v različne ekonomske in politične družbene kontekste. Avtor loči dežele glede na bazične notranje in zunanje ekonomske in politične karakteristike in jih nato primerja glede na stopnje ekonomske rasti. Podatki med drugim kažejo, da pred-industrijske, periferne, semi-periferne in neuvrščene dežele dosegajo v povprečju nizke stopnje ekonomske rasti. Kaže, daje temeljni vzrok za takšno stanje v odsotnosti ustreznih razvojnih potencialov ter v neustrezni izrabi teh potencialov. Zgleda tudi, da so temeljni problemi v odnosu med svetovnim Severom in Jugom bolj v odsotnosti interdependence med razvitimi in nerazvitimi kot pa v eksploataciji. Kot je dejal Gunnar Myrdal: »… Če bi se celotni Indijski podkontinent … potopil v ocean, bi to povzročilo le manjše motnje v mednarodni trgovini.« Verjetno pa velja prav isto tudi za Tretji svet nasploh.
KLJUČNE BESEDE: razvojni modeli, razvojni potencial, ekonomska rast
>> Prenesite celotno besedilo
Nekateri vplivi na razvoj Slovenije v naslednjih 15-25 letih
Stane Saksida
IZVLEČEK: Ta tekst je del sociološkega uvoda v scenarije razvoja Slovenije v naslednjih 15-25 letih. Ukvarja se z opisom dveh primarnih družbenih procesov in njihovim učinkovanjem v tem času, in sicer: s tremi produkcijskimi načini: predkapitalističnim blagovnim in socialističnim v komunizem usmerjenim načinom, in s štirimi načini regulacije ekonomskega subsistema : s tržiščem, državno, samoupravno in individualno-interesno regulacijo. Njihovo součinkovanje generira specifične družbene skupine na eni in hiperkompleksnost institucionalnega reda na drugi strani. Vendar pa postaja celotni sistem zato fleksibilnejši in bolj odprt nadaljnjim spremembam.
KLJUČNE BESEDE: družbeni procesi, produkcijski način, planiranje razvoja, družbena regulacija, Slovenija
>> Preberite celotno besedilo
Kako do realizacije normativne paradigme samoupravnega planiranja
Mojca Novak Pešec
IZVLEČEK: Segregacija je obravnavana ne le kot prostorska ločenost družbenih skupin v rezidencialnem prostoru, ampak predvsem kot vprašanje družbeno diferencirane distribucije stanovanj, katerih kvaliteta poleg drugih značilnosti zaobsega tudi lokacijo, ki implicira določeno dostopnost do strateških točk urbane strukture. Podanih je nekaj izhodišč za analizo nastajanja segregacije v smislu razlik v pridobljenem položaju družbenih skupin v okviru celotnega sistema stanovanjske reprodukcije in nekaterih njegovih mehanizmov.
KLJUČNE BESEDE: samoupravno planiranje, družbena regulacija, planski cilji, družbeni konflikti, Slovenija
>> Preberite celotno besedilo
Napovedovanje kadrovskih potreb slovenske industrije
Vojko Antončič
IZVLEČEK: Obravnavamo model, v katerem povezujemo delo in kapital z družbenim proizvodom. Dela ne obravnavamo kot agregatno količino, upoštevamo izobrazbeno sestavo dela. Uporabili smo podatke za posamezne industrijske panoge za posamezna koledarska leta in po metodi najmanjših kvadratov ocenili parametre, ki nastopajo v modelu. Ocenjene vrednosti parametrov uporabimo v nastavku za alternativno napovedovanje kadrovskih potreb slovenske industrije.
KLJUČNE BESEDE: družbeni proizvod, napovedovanje, kadrovske potrebe, Slovenija
>> Preberite celotno besedilo
Nekaj determinant aktivne politične participacije pri nas
Mišo Jezernik
IZVLEČEK: Predmet pričujočega spisa je delna analiza determinant, ki določajo aktivno politično-samoupravno participacijo pri nas, in s tem deloma tudi razloge apatije, ki postaja temeljna značilnost našega sedanjega političnega trenutka. Glede na obseg spisa je razumljivo, da so bile obravnavane le nekatere variable, tj. spol, starost, kvalifikacija, izobrazba, formalna politična opredeljenost in stališča, ki zadevajo egalitarizem. Študija je po svoji prirodi deskriptivna in manj kot bi bilo želeti ekplanatorna.
KLJUČNE BESEDE: politična participacija, egalitarizem, samoupravljanje
>> Preberite celotno besedilo
Socialni in psihološki faktorji sprememb v načinu preživljanja prostega časa
Nevenka Černigoj-Sadar
IZVLEČEK: Analiza rezultatov empiričnih raziskav od leta 1959 do 1978 je pokazala, da se osnovni vzorci aktivnosti Slovencev v prostem času vse bolj diferencirajo. Med socialnimi, ekonomskimi in psihološkimi faktorji ter specifičnimi vzorci obnašanja so ugotovljene statistično značilne povezave. Čim bolj so socialno-ekonomski pogoji izenačeni, tem bolj vplivajo psihološki faktorji na vsebino in način izvajanja aktivnosti po končanem delu. Socialna diferenciacija je jasno izražena v aktualnih vzorcih obnašanja kot tudi v željah po spremembah. Večina Slovencev izraža željo po nadaljevanju in intenziviranju že osvojenih vzorcev obnašanja. Želje za spremembami v načinu preživljanja prostega časa izražajo predvsem mladi.
KLJUČNE BESEDE: prosti čas, vedenjski vzorci, aktivnosti, sprememba, socialna diferenciacija
>> Preberite celotno besedilo
O stanovanjski segregaciji
Srna Mandič
IZVLEČEK: Segregacija je obravnavana ne le kot prostorska ločenost družbenih skupin v rezidencialnem prostoru, ampak predvsem kot vprašanje družbeno diferencirane distribucije stanovanj, katerih kvaliteta poleg drugih značilnosti zaobsega tudi lokacijo, ki implicira določeno dostopnost do strateških točk urbane strukture. Podanih je nekaj izhodišč za analizo nastajanja segregacije v smislu razlik v pridobljenem položaju družbenih skupin v okviru celotnega sistema stanovanjske reprodukcije in nekaterih njegovih mehanizmov.
KLJUČNE BESEDE: segregacija, urbana struktura, lokacija, stanovanjska distribucija, družbena neenakost
>> Preberite celotno besedilo
Krekovstvo
Slavoj Žižek
IZVLEČEK: Razprava najprej poda osnovne obrise krekovstva, tj. različice krščanskega socializma, ki je vršila ideološko hegemonijo v Sloveniji na začetku stoletja; nato pa skuša nakazati tiste posebnosti v procesu oblikovanja nacionalne identitete Slovencev, ki so omogočile, da je neka takšna korporativistična teorija, ki se zavzema za vrnitev k patriarhalni, organski itn. enotnosti družbe, v temelju opredelila samo vsebino nacionalne identitete oziroma identifikacije Slovencev. Sklepni del razvije nekatere elemente tistega pojmovanja (in prakse) samoupravljanja, v katerem krekovstvo še danes »živi«.
KLJUČNE BESEDE: krščanski socializem, krekovstvo, nacionalna identiteta, samoupravljanje, Slovenija
>> Preberite celotno besedilo
Sistemsko-teoretični principi urejenosti kot osnova za raziskovanje katastrofnih pojavov
Žiga Knap
IZVLEČEK: V prispevku so na kratko uvedeni pojmi sistemske urejenosti, morfostaze, morfogeneze in omejene indeterminiranosti. Na osnovi teh pojmov in pojma ranljivosti se skuša konstruirati sociosistemski model, ki bi služil pri proučevanju katastrofnih pojavov tako na teoretičnem kot aplikativnem nivoju.
KLJUČNE BESEDE: katastrofe, družbena regulacija, sociosistemski modeli, sociosistemska urejenost