Prof. dr. Sergej Flere je s svojim aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom, ki se kaže v mnogih objavah v uglednih domačih in tujih znanstvenih revijah, v izdanih znanstvenih monografijah in visokošolskih učbenikih, v aktivnih participacijah na znanstvenih konferencah v tujini in doma, v temeljnih in aplikativnih projektih, ki jih je vodil, nedvomno pustil pomemben pečat v okviru slovenske sociologije.

To še posebej velja za njegov znanstveni prispevek k razvoju sociologije (in družboslovja nasploh) na Univerzi v Mariboru. Prof. dr. Sergej Flere je s svojim raziskovalnim angažmajem, z dobrim sodelovanjem z znanstveniki v Sloveniji in v prostoru nekdanje Jugoslavije, pa tudi drugod po Evropi in v ZDA namreč odločilno prispeval k umestitvi slovenske sociologije v polje znanstvenih in strokovnih publikacij ter v zakladnico družboslovnega znanja. Več let je uspešno vodil Oddelek za sociologijo najprej na Pedagoški fakulteti UM, nato pa še na Filozofski fakulteti UM, in s tem prispeval k pozicioniranju svoje matične institucije na vidno mesto v znanstveno-raziskovalni skupnosti in v visokošolskem izobraževanju. Pomembno je prispeval k razvoju pestrosti ponudbe študijskih programov na sociološkem področju na Univerzi v Mariboru na vseh treh stopnjah bolonjsko prenovljenega terciarnega izobraževanja.

Prof. dr. Sergej Flere je kot aktivni član Slovenskega sociološkega društva prispeval več kvalitetnih znanstvenih in strokovnih prispevkov na rednih letnih srečanjih SSD, redno objavlja v reviji Slovenskega sociološkega društva Družboslovne razprave, kjer je do nedavnega sodeloval tudi kot član uredniškega odbora. Redno je objavljal tudi v Teoriji in praksi, Anthroposu in ostalih slovenskih družboslovnih revijah.

Znanstveni dosežki dr. Flereta so najobsežnejši na področju sociologije religije. Na tem področju je objavil več kot štirideset izvirnih znanstvenih člankov, med katerimi je pomemben delež takih, ki so bili objavljeni v uglednih znanstvenih publikacijah v svetovnem merilu, in s katerimi je avtor dosegel tudi visoko stopnjo citiranosti (v obdobju 2002-2012 izkazuje po izpisu SICRIS 131 normiranih citatov). K temu velja dodati še desetine znanstvenih prispevkov v monografijah in objavljenih prispevkov na konferencah doma in v tujini.

Poleg izjemne kvantitativne uspešnosti njegovega znanstvenega dela je mogoče izjemnost dosežkov potrditi tudi z analizo kvalitete njegovih objav. Prof. dr. Flere je religijo prepričljivo obravnaval iz različnih znanstvenih vidikov, med katerimi velja izpostaviti:

–       sociološki vidik, izražen predvsem v študijah obravnave razmerja med religioznostjo in sorodnimi družbenimi pojavi, kot so deviantnost, konformnost, politična stališča, vrednote v širšem smislu, med katerimi je posebno pozornost namenil razmerju med religijo in tradicionalizmom, pa tudi med religijo in etnično identiteto. V avtorjevem opusu ne izostanejo niti temeljne teoretične obravnave religije, velja omeniti kritično obravnavo pristopov k obravnavi t.i. ‘primitivne religije’, ter novejših teoretičnih pristopov, kot sta evolucijska psihologija in teorija racionalne izbire. Posebno mesto v tem okviru zavzema tudi avtorjeva obravnava civilne religije.

–       psihološki vidik, ki se jasno izraža v zelo obsežni obravnavi Allportovega koncepta intrinzične in ekstrinzične religijske orientacije in vseh pristopov, ki iz tega izhajajo. Drugi pomemben, in prvemu komplementaren element psihološkega proučevanje religije predstavlja odnos med religijo in osebnostnimi potezami posameznika. Posebno mesto zavzema odnos med avtoritarnostjo in religioznostjo, kjer prof. dr. Flere dokazuje pozitivno in močno povezanost med obema pojavoma, in sicer ne glede na tip religijske orientacije.

–       Pravni vidik religijskega pojava je vključen v večjem številu študij, ki obravnavajo pravno ureditev odnosa med verskimi skupnostmi in državo, pri čemer je posebna pozornost namenjena Sloveniji.

Kot pomemben prispevek avtorjevega raziskovalnega dela velja izpostaviti še dvoje. Najprej so to medkulturne primerjave v obravnavi splošnih in temeljnih znanstvenih vprašanj s področja religije. Druga značilnost pa je osredotočenost na prostor nekdanje Jugoslavije, kar je povezano z avtorjevo življenjsko potjo, hkrati pa je dragocena aplikacija znanstvenih konceptov v konkretnem družbenem prostoru.

Bogato in raznoliko bibliografijo na področju sociologije religije zaokrožata tudi dve monografiji. Prvo, z naslovom Religija in (sodobna) družba: uvod v sociologijo religije je leta 1995 izdal skupaj s prof. dr. Markom Kerševanom. V njej avtorja celovito in izčrpno obravnavata problematiko odnosa med religijo in družbo s sistematičnim in preglednim prikazom kategorij, pojmov, teorij in procesov, ki jih obravnava sociologija religije.

V drugi monografiji iz leta 2005 prof. dr. Flere kot avtor predstavi polje sociologije religije, ki ga obogati še z vpogledi v področje psihologije religije, kar je izraženo tudi v naslovu monografije Religija, družba, posameznik. To delo izstopa po svoji znanstveni obravnavi fenomena religije. V njem se jasno odraža težnja, ki jo je čutiti skozi celotno znanstveno delo prof. dr. Flereta, in ki jo je v predgovoru omenjene monografije sam izrazil zelo jasno: »…odstraniti vse tančice navideznosti in pojavnosti in prodreti do bistva pojavov«.

Poleg religije je prof. dr. Sergej Flere obravnaval še številna druga družbena področja. V tem kontekstu ne moremo mimo njegovega prispevka k jugoslovanski in slovenski sociologiji izobraževanja. To je področje, ki ga je proučeval že v svoji doktorski disertaciji, izdal o njem strokovno monografijo, sociologija izobraževanja je bila poleg sociologije religije stalnica v celotni njegovi karieri. Več let je vodil raziskovalne projekte, ki so se ukvarjali z  družbenim profilom študentov, najprej Univerze v Mariboru, kasneje vseh slovenskih univerz. Predvsem so ga zanimale neenakosti v izobraževanju ter v šolski uspešnosti. Vodil je tudi raziskovanje za  proučevanje šolske uspešnosti v slovenskih srednjih šolah, kjer so bile opravljene številne analize  dejavnikov šolskega uspeha, ter kontrastiral v svetovnem merilu nekatere redko primerjalno preučene dejavnike (npr. inteligenčni koeficient, kulturni kapital ipd..).

Poleg omenjenih navedenih področij je znanstveno obravnaval tudi množične medije in komuniciranje, etnične odnose, politične institucije idr.

Pri njegovem znanstvenem in raziskovalnem delu na področju sociologije, pa ne gre spregledati njegove izjemne aktivnosti pri prenosu znanja na mlajše generacije študentov in sociologov v Sloveniji in v nekdanji Jugoslaviji. V vlogi predavatelja in mentorja diplomskim, magistrskim in doktorskim študentom že več desetletij izkazuje ne le poglobljeno poznavanje družbenih pojavov, ampak tudi širino svojega duha, dobrosrčnost in prijaznost.

Zaradi vseh navedenih kvalitet, Slovensko sociološko društvo podeljuje častno članstvo prof. dr. Sergeja Fleretu.