V torek, 26. marca, smo v sklopu Sekcije za sociologijo časa, ki deluje pod okriljem Slovenskega sociološkega društva na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, obravnavali delo vplivnic s skrbstvenimi obveznostmi. Izhodišče za razpravo je bilo predavanje Tince Lukan, doktorske študentke na Fakulteti za družbene vede, ki raziskuje, kako digitalne tehnologije spreminjajo razmerje med delom in skrbjo.

Tinca Lukan je predstavila koncept monetizirane skrbi, ki razkriva, kako platforme družbenih medijev spreminjajo časovnosti družbenega in ekonomskega življenja in prispeva k literaturi o sociologiji časa in teoriji socialne reprodukcije. Uvodoma je izpostavila, da vplivneži na platforme družbenih medijev delijo svoje osebno življenje in slednje monetizirajo tako, da v objave vključujejo produkte oglaševalcev. Ene izmed prvih vplivnic in do danes najbolj uspešnih, so ženske s skrbstvenimi obveznostmi za otroke, ki na platforme delijo vsakdanje življenje starševstva in promovirajo otroške izdelke. V njihovih vsebinah gledamo, kako se igrajo z otroki, čistijo dom, kuhajo in hodijo na družinske izlete. Kot ugotavlja, obstoječa literatura opozarja na prekarno naravo tega dela, nemalokrat pa je tudi kritična, ker vplivnice služijo z deljenjem svojih otrok, vidik časa pa v literaturi ostaja neraziskan.

Osrednji del predavanja se je nanašal na preliminarne ugotovitve dela njene doktorske naloge, do katerih je prišla s pomočjo 15 intervjujev z vplivnicami s skrbstvenimi obveznostmi. Ti razkrivajo, da se vplivnice v Sloveniji delijo na dva časovna razreda glede na njihovo socioekonomsko ozadje. Prvo skupino predstavljajo časovno bogate vplivnice, ki prihajajo iz gospodinjstev z boljšim socioekonomskim ozadjem. Vplivništvo jim omogoča fleksibilen delovni čas, časovno suverenost in optimalno ravnovesje med delom in skrbstvenimi obveznostmi za otroke. Drugo skupino predstavljajo časovno siromašne vplivnice, ki prihajajo iz gospodinjstev s slabšim socioekonomskim ozadjem in imajo poleg vplivništva še redno zaposlitev. Vplivništvo jim omogoča nižanje stroškov za socialno reprodukcijo, ker prek promocij dobijo produkte za skrb za otroke, ki so jim sicer nedosegljivi.

Obema skupinama vplivnic, ne glede na časovni razred, je skupno, da svoje delo opravljajo, z njihovimi besedami, “malo sproti”, medtem ko skrbijo za otroke, čistijo stanovanje in kuhajo. Skrbstvene prakse vsebujejo časovne enote čakanja, odlašanja in mirovanja in znotraj teh časovnih enot vplivnice ustvarjajo vsebine. Vplivništvo postane “polnilo urnika” v ne-dogodkih skrbi za otroke in tako prinaša novo dimenzijo časa, ki jo je Tinca Lukan poimenovala “monetizirana skrb”. V konvencionalnih časovnih aranžmajih velja pravilo 8-8-8, kjer je 8 ur namenjenih za delo, 8 ur za skrb in prosti čas in 8 ur za spanje. Slednje ne velja pri vplivnicah, ker one monetizirajo čas, ki je namenjen skrbstvenim obveznostim in spreminjajo nevidno reproduktivno delo v vidno in plačano delo. Z vplivništvom prakse skrbi, tradicionalno neplačane in nevidne, postanejo del plačanega digitalnega kreativnega dela.

Po predavanju se je razvila živahna debata o dvojni ali trojni prisotnosti žensk, povečevanju revščine v VB, nevidnemu emocionalnemu terapevtskemu delu žensk, otrokocentričnosti in nevidnosti skrbstvenega dela s starimi ljudmi.