Slovensko sociološko društvo organizira Letno sociološko srečanje 2013: „Elite in ljudstvo“, ki bo v Kopru 8. in 9. novembra 2013.
Slovensko družbo je zajela kriza legitimnosti sistema. Ta je rezultat prepletanja dveh okoliščin: že prej neučinkovite pravne države zlasti na gospodarskem področju in koncentracije moči v vplivnih omrežjih in razkrajanja države blaginje v času krize ter poglabljanja razočaranja. V torišču teh objektivnih težav, neizpolnjenih pričakovanj in tudi zbeganega iskanja rešitev, so elite. Te so se znašle v protislovnem položaju; na eni strani so zaradi svoje kompetentnosti nepogrešljive pri snovanju in izvajanju ukrepov za institucionalno reševanje kompleksnih problemov, na drugi strani pa so deležne nezaupanja in s tem vse manjše legitimnosti. Njihova nelegitimnost ne izhaja le iz prepogosto pavšalnih moralnih dvomov, pač pa tudi iz dejstva, da bi za izhod iz strukturne krize potrebovali nov program razvoja, a ga težko pričakujemo od tistih, ki so državo z dosedanjim programom razvoja pripeljali v krizo. Potreba po alternativi in nejevera v zmožnost obstoječih elit, da bi jo bile sposobne opredeliti, pa še ne pomeni, da jo zmore v učinkoviti in izvedljivi obliki predlagati kdo drug. V tem primeru bi programsko iztrošene elite lahko brž zamenjali z drugimi, temeljna družbena vloga elit pa bi ostala nespremenjena. Protislovni položaj elit zaznamuje in omejuje tudi diskurz protestnikov, ki ne vedo, ali naj ustanovijo novo politično stranko, ali naj zahtevajo vlado razsvetljenega absolutizma, ali naj le uživajo v trenutku neposrednega političnega udejstvovanja na ulici, ki pa je programsko predvsem negativno.
Naloga sociološke znanosti na letošnjem sociološkem srečanju je premisliti koncept, strukturo in položaj elit ter njihovih razmerij do ljudstva. Pojem elit je dvoumen že v tem, da jih lahko na eni strani razumemo opisno, namreč kot nosilke moči, na drugi pa kakovostno, in sicer kot nosilke redkega znanja ali celo vrlin. Sedanja kriza legitimnosti elit je pojmovno izražena s tem, da javno mnenje povezuje elite z močjo, nikakor pa ne tudi z vrlinami, obenem pa dvomi v njihovo znanje oziroma kompetentnost. Analiza koncepta elit mora zagotovo vključevati razumevanje njihove razčlenjenosti. Elite niso nekaj monolitnega, temveč vsebujejo več podskupin z različnimi strukturami kapitalov in z različnimi strategijami delovanja in samo-promocije. Za družbeni ugled tekmujejo tudi z medsebojnim diskreditiranjem. Tako poslovne in tehniške elite pogosto odrekajo izvršno kompetentnost in ekonomsko legitimnost kulturniškim in intelektualnim elitam, v nasprotni smeri pa gredo očitki o moralni nelegitimnosti, pa tudi o strokovni nekompetentnosti. Premisliti je treba tudi to, kakšno vlogo ima lahko pri nalogah, pri katerih imajo prvenstvo elite, ljudstvo. Ljudstvo ni isto kot prebivalstvo, množica ali javno mnenje, temveč je politični koncept, ki predpostavlja temeljno politično razsodnost državljanov-laikov. Na tej predpostavki je utemeljena demokracija. Globalne in lokalne finančne in politične elite skušajo danes omejiti demokracijo, »da bi lahko rešile krizo tako, kot je treba«, ljudstvo pa jim vrača z mnenjem, da elit pri vodenju družbenih procesov ne vodijo strokovni razlogi, temveč nelegitimni partikularni interesi. Medsebojno nezaupanje med ljudstvom in elitami je (v določenem pomenu besede) sestavni del krize. Te bržkone ne bo mogoče prebroditi na produktiven in pravičen način brez ponovne vzpostavitve zaupanja in sodelovanja med omenjenima skupinama. Prispevek sociološke znanosti pri tem je predvsem v tem, da umirjeno in temeljito premisli njuno strukturiranost in razmerje med njima, da bi se širša javna razprava lahko premaknila od diskreditacij in izključevanja k racionalnemu razpravljanju in temeljitemu soočenju s problemi.
Razmerja med elitami in ljudstvom ne bomo tematizirali le v polju politike,ampak, ga je mogoče misliti tudi v kontekstu drugih pomembnih področij – od religije in znanosti do kulture in mnogih drugih. Obenem pa se pri svojem delu ne bomo omejili zgolj na razprave o tem vprašanju, ampak bo v okviru sekcij mogoče razpravljati tudi o drugih temah ter relevantnih družbenih vprašanjih in problemih.
Nadaljevali bomo tudi s forumom sociologinj in sociologov, ki se v javnih službah, gospodarskih družbah in civilno-družbenih organizacijah ukvarjajo s prepoznavanjem in reševanjem različnih družbenih problemov. Njihove tako pozitivne kot negativne izkušnje so lahko pomemben vir informacij študentkam in študentom, mladim diplomantkam in diplomantom, obenem pa so tudi izziv sociologiji kot znanosti za njen nadaljnji razvoj. Obenem pa takšni forumi predstavljajo idealno priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in povezovanje.
Vabimo vas, da povzetke svojih prispevkov (800 – 1000 znakov s presledki), ki naj se navezujejo na naslovno temo in vsebinske sklope posameznih sekcij (http://www.sociolosko-drustvo.si/o_drustvu/sekcije/) našega društva posredujete vodjem sekcij oziroma kontaktnim osebam do 9. septembra 2013.
Sekcija za vprašanja družbene blaginje
Vodja sekcije: izr. prof. dr. Srna Mandič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Katedra za analitsko sociologijo. Kontakt: srna.mandic@fdv.uni-lj.si
Sekcija za spol in družbo
Vodja sekcije: red. prof. dr. Milica Antić Gaber, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo. Kontakt: milica.antic-gaber@guest.arnes.si
Sekcija za socialno delo
Kontaktna oseba: red. prof. dr. Darja Zaviršek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Katedra za proučevanje družbene pravičnosti in družbenega vključevanja. Kontakt: darja.zavirsek@fsd.uni-lj.si
Religiološka sekcija
Vodja sekcije: izr. prof. dr. Aleš Črnič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Oddelek in katedra za kulturologijo. Kontakt: Ales.Crnic@fdv.uni-lj.si
Sekcija za medkulturne študije
Vodja sekcije: izr. prof. dr. Mateja Sedmak, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper in Znanstveno-raziskovalno središče. Kontakt: mateja.sedmak@zrs.upr.si
Sekcija za sociologijo znanosti
Vodja sekcije: red. prof. dr. Franc Mali, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: franc.mali@fdv.uni-lj.si
Sekcija za razvojne strategije
Vodja sekcije: doc. dr. Jože Vogrinc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo. Kontakt: joze.vogrinc@guest.arnes.si
Sekcija za sociologijo edukacije
Kontaktna oseba: Marina Tavčar Krajnc, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo. Kontakt: marina.tavcar@um.si
Pedagoška sekcija
Kontaktna oseba: Alenka Bukovič, Kontakt: alenkabukovic@gmail.com
Terminološka sekcija
Kontaktna oseba: zasl. red. prof. dr. Maca Jogan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: maca.jogan@fdv.uni-lj.si
»Odprti termin«
Kontaktna oseba: doc. dr. Brina Malnar , Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: brina.malnar@fdv.uni-lj.si
Prostorska sekcija
Kontaktna oseba: izr. prof. dr. Marjan Hočevar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: marjan.hocevar@fdv.uni-lj.si
Sociološki forum
Kontaktna oseba: red. prof. dr. Ivan Bernik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: ivan.bernik@fdv.uni-lj.si