Družboslovne razprave 79 (XXXI)
(Ne)mogoča reprezentacija nacionalne zgodovine: nacionalna identiteta, spomin in travma v Memoria visual de una nación Maria Torala
Hernán Cuevas Valenzuela
IZVLEČEK: Članek predstavlja analizo murala z naslovom Memoria visual de una nación (vizualni spomin naroda – VSN) s poudarkom na panelu Los conflictos (konflikti), ki je delo priznanega čilenskega umetnika Maria Torala. Reprezentacija razdvajajočih dogodkov vizualnega spomina naroda poraja naslednja vprašanja: zakaj je Toral vključeval konfliktne teme v mural, ki reprezentira nacionalno identiteto in spomin, ter kako se je Toral ukvarjal z nacionalno identiteto in njeno zahtevo po enotnosti ob soočanju z razdvojeno in travmatično zgodovino? S ciljem globljega razumevanja Toralovega umetniškega dela n njegove reprezentacije čilenske zgodovine in identitete se prispevek v prvi vrsti ukvarja s povezanostjo tvorjenja pomena ter družbenim in političnim kontekstom, nato pa naslavlja
trenja med poljem političnega – oziroma antagonizma – in poljem hegemonske politike.
KLJUČNE BESEDE: kolektivni spomin, analiza vizualnega, identiteta, deljena družba/travma, politika/politično
>> Preberite celotno besedilo
Kuhanje na slovenski nacionalni televiziji v socializmu: pregled kuharskega programa med 1960 in 1990
Ana Tominc
IZVLEČEK: Članek prinaša krajši zgodovinski pregled kuharskih oddaj, ki so bile predvajane na TV Ljubljana med 1960 in 1990 in večinoma producirane v Sloveniji. Od slavnega kuharja Ivana Ivačiča v začetku 1960-ih, prek “Vegetine kuhinje” v 70-ih do otroške kuharske oddaje Lonček, kuhaj leta 1990 vsebinsko analiziram in prikažem tematsko raznovrstnost teh oddaj ter jih umestim v njihov zgodovinski kontekst, tudi v smislu socialistične televizije. Kuharske oddaje, ki niso bile le vir novega znanja o pripomočkih, sestavinah in tehnikah kuhanja, so gledalstvu v socializmu predstavljale drugačen življenjski slog, okuse in obnašanje, s čimer je televizija hkrati soustvarjala tudi zavednost skupnosti, tako razreda kot naroda in nacije. Kljub temu gre v primerjavi z današnjimi kuharskimi šovi za bolj v izobraževanje usmerjen žanr, v glavnem podoben tistim, predvajanim v nesocialističnih kontekstih v istem časovnem obdobju.
KLJUČNE BESEDE: Kuharske oddaje, socializem, televizija, Ivan Ivačič, Vegeta, TV Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Išče se čudaški otrok: queerovski otrok in otroštvo
Jasmina Šepetavc
IZVLEČEK: Članek se ukvarja s queerovskim otrokom, nenormativnim otrokom, ki znotraj formulacije otroka kot nedolžnega bitja s predpostavljeno bodočo heteroseksualnostjo po navadi ostaja skrit. Zanima nas, kje iskati queerovskega otroka in kako o njem govoriti. Ravno zato, ker je queerovskemu otroku navadno zanikano mesto znotraj formulacij otroštva in se izrekanje queerovstva v sedanjiku (»Sem queerovski otrok.«) le malokrat zgodi, ga iščemo v fikciji z avtobiografskimi elementi, ki queerovstvo otroku pripiše za nazaj. Skozi primere biomitografije Zami: novo črkovanje mojega imena in eksperimentalnega dokumentarca Hide and Seek poskušamo pokazati, kako queerovsko otroštvo odpira potenciale drugačne formulacije želje in rasti, ki jima ne moremo zlahka določiti smeri in izida.
KLJUČNE BESEDE: queerovski otrok, avtobiografija, biomitografija, temporalnost, Zami, Hide and Seek, rast vstran
>> Prenesite
Družbene znanosti in razvoj naprednih tehnologij: sintezna biologija
Franc Mali
IZVLEČEK: Živimo v času, ko razvoj novih, naprednih tehnologij zahteva široko družbeno podporo, saj lahko te le tako kakorkoli prispevajo k blagostanju celotnega človeštva. V tem okviru se povečuje pomen sodelovanja naravoslovcev in družboslovcev. Sintezna biologija kot ena najbolj naprednih novih tehnologij zasluži posebno pozornost družbene in humanistične misli. Področje sintezne biologije je za družbo še vedno precej velika neznanka. Prispevek podaja kritično oceno družbenih koristi in tveganj današnjega ter prihodnjega razvoja sintezne biologije. Avtor prispevka izhaja iz osnovne predpostavke, da danes različne nadzorne institucije veliko pozornosti namenjajo okoljskim tveganjem sintezne biologije, vse premalo pa se ukvarjajo z ekonomskimi tveganji, ki v končni fazi lahko pripeljejo do zaustavitve razvoja te nove in za prihodnost družbe pomembne tehnologije.
KLJUČNE BESEDE: sintezna biologija, nove napredne tehnologije, negativni družbeni imaginariji, znanstvena in tehnološka tveganja, ekonomska tveganja