Družboslovne razprave: Številka 111
Diskriminacija prek povezave na podlagi oviranosti: Neenaka obravnava in stigmatizacija neformalnih družinskih oskrbovalk pri delu in zaposlovanju
Zdenka Šadl
Izvleček: Članek obravnava koncept diskriminacije prek povezave (v nadalj. DP), ki je manj splošno razumljen v primerjavi z diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin neposrednih žrtev. Osredinja se na DP proti družinskim oskrbovalkam oseb z ovirami na področju dela in zaposlovanja ter preiskuje potenciale in omejitve tega koncepta pri doseganju večje enakosti delavk z oskrbovalnimi obveznostmi. Kljub nekaterim omejitvam in šibkostim ugotavlja potencialno močan pozitiven učinek pravnega priznanja koncepta DP na zagotavljanje enakosti oskrbovalk
hendikepiranih in starejših v delovnem okolju.
Ključne besede: diskriminacija prek povezave, delo, zaposlovanje, zakonodaja, neformalni oskrbovalci
>> Prenesi
Uvod v tematski blok: Reconfiguring the Korean Diaspora
Kang Byoung Yoong in Rajesh Kumar
Biopolitične diasporične človeške figure: distopične naracije v delih Kazua Ishigura in Changa-raeja Leeja
Kang Byoung Yoong
Izvleček: Članek obravnava, kako distopične naracije, oblikovane z biopolitiko, ne prikazujejo zgolj pasivnih žrtev represije, temveč proizvajajo specifične človeške figure in načine bivanja. S poudarkom na romanih Ne zapusti me nikdar Kazua Ishigura in On Such a Full Sea Changa-raeja Leeja analizira, kako biopolitična oblast deluje prek normalizacije in upravljanja življenja, ne pa prek odkritega nasilja ali izključevanja. Ob opiranju na Michela Foucaulta in Giorgia Agambena študija premakne pozornost z oblasti same na oblikovanje senzibilnosti, relacijskih praks in vsakdanjega življenja v biopolitičnih pogojih. S primerjalno analizo predlaga koncept biopolitične diasporične človeške figure, oblike življenja, ki vztraja brez stabilne zaščite, hkrati pa ostaja povsem vpeta v režime upravljanja in normalizirane ranljivosti.
Ključne besede: biopolitika, distopična književnost, diaspora, človeške figure, sodobna proza
>> Prenesi
Zgodba o kimčiju: identita in diaspora Zainichi Korejcev na Japonskem
Nataša Visočnik Gerželj
Izvleček: Ta članek raziskuje preobrazbo kimčija iz stigmatizirane »hrane priseljencev« v najbolj priljubljeno konzervirano zelenjavo na Japonskem, pri čemer poudarja njegovo vlogo pri oblikovanju identitete med Zainichi Korejci. Metode vključujejo etnografsko terensko delo v Kjotu, intervjuje, analizo knjige in spletne strani trgovine s kimčijem ter pregled literature o hrani diaspore s posebnim poudarkom na biografski zgodbi Lee Yeon Soon. Ugotovitve kažejo, da kimči deluje kot kulturno sidro in performativni simbol korejske dediščine. Medtem ko njegova priljubljenost v glavnem toku nakazuje naraščajoči multikulturalizem, korejski prebivalci kimči še naprej uporabljajo za uveljavljanje identitete in upiranje asimilaciji. Zaključki poudarjajo vlogo hrane kot komunikacijskega sistema, ki oblikuje identitete in socialne odnose.
Ključne besede: korejska diaspora, etnična hrana, identiteta, kimči, Japonska
>> Prenesi
Diaspora kot grozljivka v filmu Peninsula: psihoanalitična perspektiva
EuiJin Hur
Izvleček: Prispevek obravnava grozo v filmu Peninsula (2020) skozi Lacanov pojem ekstimnosti. Namesto da bi zombije obravnaval zgolj kot zunanje pošasti, pokaže, da groza nastaja s preoblikovanjem znanih prostorov, imen in družbenih razmerij. Raziskava temelji na teoretsko usmerjenem natančnem branju ter vizualni in narativni analizi izbranih prizorov. Osredotoča se na premestitev, simbolno poimenovanje in nelagodno preoblikovanje korejskega urbanega prostora. Pojem diaspore je uporabljen v omejenem analitičnem smislu za opis filmske reprezentacije premestitve, neuspele vrnitve in simbolne izključenosti. Prispevek trdi, da groza izhaja iz ekstimnega razmerja med domom in izgnanstvom, medtem ko zombiji in razseljeni subjekti delujejo kot simptomatične podobe izključenosti, preživetja in vztrajanja kapitalističnih logik po družbenem razpadu.
Ključne besede: kriza biotske raznovrstnosti, izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe, medijsko poročanje, okvirjanje, Hrvaška
>> Prenesi
Prepevanje pripadnosti: zbor korejskih žensk iz diaspore kot kulturna praksa in gradnja skupnosti v Avstriji
Sun Young Yun
Izvleček: Članek obravnava Dunajski korejski ženski zbor (Vienna Korean Women’s Choir, VKWC), ki so ga leta 2007 ustanovile korejske migrantke prve generacije v Avstriji kot prostor diasporične kulturne prakse in skupnostne skrbi. Na podlagi opazovanja z udeležbo (2017–2024) in intervjujev, izvedenih v letih 2024–2025, kvalitativna raziskava analizira, kako dolgotrajno sodelovanje v zboru migrantkam omogoča soočanje s staranjem, spolno zaznamovanimi skrbstvenimi odgovornostmi in vprašanji pripadnosti. Ugotovitve kažejo, da zbor deluje kot spolno zaznamovan tretji prostor, v katerem se etika neformalne skrbi udejanja skozi gosto mrežo medosebnih odnosov. S povezovanjem korejskih umetnih pesmi in zahodnih klasičnih del VKWC ohranja kulturni spomin in spodbuja smiselno staranje. Nastopi v domovih za starejše in kulturnih prizoriščih predstavljajo obliko vsakdanje kulturne diplomacije, prek katere
se članice iz nekdanjih migrantskih delavk preoblikujejo v aktivne kulturne akterke.
Ključne besede: korejska diaspora v Avstriji, ženski zbor, etika skrbi, smiselno staranje
>> Prenesi
Realnost in samoidentiteta korejskih priseljenk v Ameriki v začetku 20. stoletja: primerjalna analiza zgodovinskih virov in literarnih del
Boram Han & Yesul Han
Izvleček: Raziskava preučuje izkušnje in reprezentacije korejskih priseljenk z začetka 20. stoletja z integracijo zgodovinskih dokumentov, ustnih pripovedi in literarne reprezentacije. Obravnava vztrajno marginalizacijo žensk v raziskavah korejskih migracij v Združene države Amerike, zlasti na Havaje. S primerjalno analizo časopisnih člankov, pričevanj »picture brides« in romana The Calligrapher’s Daughter avtorice Eugenie Kim raziskava pokaže, da so te ženske aktivno udejanjale svojo agencialnost skozi migracijo, izobraževanje ter odločanje o družinskih vprašanjih v razmerah kolonialne oblasti in spolno zaznamovanih omejitev. Namesto pasivnih spremljevalk so te ženske strateško uresničevale izobraževanje in mobilnost zase ter za svoje otroke. Članek ugotavlja, da je izobraževanje delovalo kot osrednje sredstvo, prek katerega so korejske priseljenke oblikovale svojo subjektivnost ter uveljavljale svojo zgodovinsko vlogo znotraj transnacionalne in kolonialne modernosti.
Ključne besede: korejske priseljenke, »picture bride«, The Calligrapher’s Daughter, ženska agencialnost, izobraževanje in mobilnost
>> Prenesi
Recenzije knjig
Anna Lavizzari Judith Butler: Who’s Afraid of Gender? United Kingdom: Penguin Random House, 2024.
Mojca Šebart Kovač Zdenko Kodelja: Vednost o nevednosti: premišljevanja o šolstvu v času pandemije. Ljubljana: Krtina, 2024.
Tina Kogovšek Zdravko Mlinar: Družboslovno raziskovanje med profesionalizacijo in podružbljanjem, drugi zvezek, občanska znanost. Ljubljana: Slovenska akadamija znanosti in umetnosti, 2024.
Blaž Lenarčič Aleksandra Kanjuo Mrčela in Andrej Kohont (ur.): Digitalizacija dela in življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2024.