Predsedstvo Slovenskega sociološkega društva se je v zadnjih treh letih svojega mandata, ki se izteka ob koncu tega leta, v skladu s principi »javne sociologije« večkrat odzivalo na ključne družbene napetosti, ki zadevajo demokratično kulturo, človekove pravice in položaj ranljivih skupin. Opozarjali smo na razmah in normalizacijo sovražnega govora, na politično instrumentalizacijo strahu, na strukturne neenakosti ter na razkrajanje demokratičnih vrednot. Pri tem smo pozivali k treznemu, argumentiranemu in kritičnemu odzivanju na dogajanja v družbi neprestanih kriz. Posebno pozornost – tudi na naših letnih socioloških srečanjih – smo namenjali vprašanjem akademske svobode, položaju univerze in mestu znanosti v post-resničnostnem svetu. Letošnji vabljeni predavatelj, prof. dr. Éric Fassin, je ob šestdesetletnici našega društva predaval prav o nezaupanju v znanost. V tem okviru smo opozarjali tudi na napade na znanstvenice in znanstvenike ter se zavzemali za ohranjanje demokratičnih standardov znotraj univerz in raziskovalnih institucij. Čeprav smo pogosto izražali podporo kolegicam in kolegom v tujini, kjer so standardi akademske svobode in demokratičnih postopkov resno ogroženi, se moramo zavedati, da se podobni pojavi občasno pojavljajo tudi doma in da moramo biti nanje še posebej pozorni.
V tej luči se želimo pridružiti opozorilom kolegic in kolegov s filozofskih oddelkov in društev, ki so letos opozarjali na dogajanje v zvezi s habilitacijo filozofa dr. Friderika Klampferja na FF UM. Habilitacija mu ni bila podeljena, čeprav je izpolnjeval vse formalne pogoje, prejel pozitivne ocene recenzentov, soglasno podporo habilitacijske komisije in pozitivno mnenje študentskega sveta. Kot so poročali mediji, je senat odločitev sprejel brez razprave in brez obrazložitve; zlasti zbuja skrb dejstvo, da so nekateri člani habilitacijske komisije, ki so hkrati senatorji, v komisiji vlogo podprli, na senatu pa zavrnili. Čeprav se zavedamo, da imajo senatorji pravico do samostojne odločitve, nenadno spreminjanje stališč brez pojasnil ustvarja vtis odmika od temeljnih akademskih vrednot, postavlja pod vprašaj spoštovanje strokovnih presoj ter vzbuja dvom v pravičnost postopkov. Primer dr. Klampferja zato presega individualno krivico in razkriva širšo potrebo po zaščiti akademske avtonomije, nediskriminatornosti in strokovnosti pri odločanju, ki ima dolgoročne posledice za posameznike in za kakovost visokošolskega prostora v Sloveniji. Zato pozivamo pristojne organe, naj ponovno preučijo okoliščine zavrnitve habilitacije ter sprejmejo ukrepe za večjo preglednost, zaupanje in pravičnost akademskih odločitev. Le z jasnim in doslednim demokratičnim delovanjem znotraj univerz bomo lahko ustrezno naslovili čas, v katerem se krepijo napadi na znanost, širijo dezinformacije, narašča sovražni govor, poglablja politična instrumentalizacija neenakosti, razčlovečenje celih skupin, zanikanje znanstvenih dokazov in pritiski na akademsko svobodo.
Na letošnji svetovni konferenci Mednarodne sociološke zveze v Rabatu so bili to tudi glavni poudarki sprejete resolucije, ki jo je oblikovala svetovna sociološka skupnost. Ob tej priložnosti vas vabimo k podpori in podpisu deklaracije Čas za sociologijo. V njej Mednarodna sociološka zveza poudarja potrebo po sociologiji, ki temelji na dejstvih in kompleksni analizi, ostaja neodvisna od političnih interesov, razkriva neenakosti, se dejavno vključuje v javne razprave ter presega pretirano specializacijo z naslavljanjem ključnih globalnih izzivov. Resolucija obenem poudarja pomen globalnega sodelovanja in krepitve občutka skupne človečnosti ter opozarja, da sta družboslovje in akademska svoboda temelj demokracije. Sociologija lahko s svojim znanjem bistveno prispeva k razumevanju sodobnih kriz ter k oblikovanju pravičnejše, bolj trajnostne in humane prihodnosti.
V imenu predsedstva Slovenskega sociološkega društva
prof. dr. Roman Kuhar, predsednik