Družboslovne razprave 94-95 (XXXVI)
Ko politične uredbe trčijo v zasebnost: prisilna nuklearizacija vsakdanjega življenja v konetkstu epidemične izolacije
Tanja Oblak Črnič, Alenka Švab
IZVLEČEK: Članek se ukvarja z analizo spremenjene intradinamike vsakdanjega življenja zaradi prvega vala epidemije covid-19 in posledične karantene spomladi 2020. Na podlagi podatkov kvantitativne eksploratorne raziskave, izvedene v aprilu 2020 preko spleta na vzorcu 711 respondentov, o vsakdanjem življenju v času spomladanske karantene smo raziskovali spremembe vsakdanjih praks, odnosov, (duševnega in fizičnega) zdravja in počutja, percepcije obdobja v karanteni in vpliv karantene na (družbene) neenakosti (spol, starost, izobrazba, dohodek). Rezultati kažejo, da je reorganizacija vsakdanjega življenja v spomladanski karanteni prinesla določene spremembe vsakdanjih praks, ki pa so, kot smo domnevali, vendarle utemeljene v obstoječih strukturnih neenakostih, v kontekstu družine gre predvsem za neenakosti po spolu v delitvi družinskega dela.
KLJUČNE BESEDE: družine, gospodinjstva, vsakdanje življenje, družinske prakse, epidemija, covid-19
>> Prenesite
Demografski, socioekonomski, zdravstveni in politični napovedovalci oklevanja pred cepljenjem proti covidu-19 med slovensko javnostjo
Monika Lamot, Marina Tavčar Krajnc, Andrej Kirbiš
IZVLEČEK: V pričujoči raziskavi smo proučevali napovedovalce namere za cepljenje proti covidu-19 med slovensko javnostjo. Presečni, neverjetnostni vzorec je bil pridobljen s spletno anketo med marcem in aprilom 2020 (N = 826; Mstarost = 33,2 leta). Analizirali smo štiri skupine napovedovalcev oklevanja: demografske in socioekonomske napovedovalce, zdravstveni status in politično usmeritev (levo/desno). Naš ordinalni regresijski model je razložil 44 % variance v oklevanju pred cepljenjem proti covidu-19. Vseh šest napovedovalcev je učinkovalo na oklevanje pred cepljenjem, ki je bilo statistično značilno višje med ženskami in med 30–39-letniki, nižje pa med manj izobraženimi, samozaposlenimi in brezposelnimi, tistimi z odličnim samoocenjenim zdravjem in tistimi s sredinsko politično usmeritivjo (sledili so desno usmerjeni anketiranci). V sklepnem delu prispevka razpravljamo o implikacijah rezultatov naše raziskave.
KLJUČNE BESEDE: cepivo proti covidu-19, oklevanje pred cepljenjem, napovedo-
valci namere za cepljenje, družbene neenakosti, zdravje
>> Prenesite
Ostati ali odit - doživljanja mednarodnih študentov v času epidemije bolezni covid-19
Marija Milavec Kapun, Monika Kavalir, Klavdija Kustec, Nace Pušnik
ABSTRACT: Slovenija je prepoznala mobilnost študentov kot enega ključnih strateških ciljev visokošolskega razvoja. To odpira možnosti za napredek, vendar prinaša tudi izzive, ki so se v zaostreni obliki pokazali med epidemijo covida-19. V tem obdobju so se mednarodni študenti tudi v Sloveniji soočili z odločitvijo, ali naj ostanejo ali se vrnejo domov. Z analizo vsebine odgovorov na odprto vprašanje smo ugotavljali njihove razloge za odločitev o (ne)odhodu. Študenti so ostali predvsem iz osebnih in zdravstvenih razlogov, zaradi epidemije, spremljajočih ukrepov in pedagoškega procesa. Med razlogi za odhod so prevladovali psihosocialni dejavniki, epidemija in z njo povezani ukrepi, osebni razlogi in dostopnost zdravstvenih storitev. Mednarodni študenti bi v času epidemije zaradi psihosocialne stiske potrebovali usmerjene ukrepe ter usklajene in dostopne informacije.
KLJUČNE BESEDE: Erasmus+, koronavirus, stiska, mednarodne izmenjave, visoko šolstvo
>> Prenesite
Vrednotna naklonjenost delu na domu med prebivalci Slovenije
Tilen Jernej Blatnik, Marjan Hočevar
IZVLEČEK: S pandemijo covida-19 prihaja do naraščajočega trenda uveljavljanja dela na domu. Ključni cilj tega članka je preveriti, ali so prebivalci Slovenije delu na domu naklonjeni. Na podlagi relevantne literature so najprej predstavljene posledice dela na domu, ki so razvrščene glede na področja, na katerih se pojavljajo (organizacije, posamezniki in družine ter družba in prostor). Naklonjenost posledicam pa se preverja na podlagi statističnih podatkov o vrednotni orientaciji, ki izhajajo iz raziskav Slovenskega javnega mnenja. Ker večina posledic kaže na to, da delo na domu posameznikom in njihovim družinam prinaša osebne koristi, podatki o vrednotni orientaciji pričakovano kažejo, da jih prebivalci Slovenije v večini podpirajo in so posledično vsaj v osnovi delu na domu naklonjeni.
KLJUČNE BESEDE: delo na domu, vrednotna orientacija, naklonjenost delu na domu, Slovenija
>> Prenesite
Družabnost, fizična distanca in informacijo-komunikacije tehnologije v obdobju epidemije SARS-COV-2
Blaž Lenarčič, Rok Smrdelj
IZVLEČEK: V prispevku se ukvarjava z razumevanjem družabnosti v kontekstu IKT na primeru epidemije SARS-CoV-2 v Sloveniji. Na podlagi odnosa med IKT in družabnostjo, argumentirava, da v sodobnem družbenem kontekstu fizična bližina ni več predpogoj za vzpostavitev in vzdrževanje družabnih dinamik. Nadalje ugotavljava, da je večina prebivalcev Slovenije podpirala vladne ukrepe omejevanja zbiranja in gibanja ter da z vidika druženja za večino niso imeli negativnih učinkov. Poleg tega z metodo opazovalne netnografije zbrani kvalitativni podatki na Facebooku kažejo, da so se v kibernetskem prostoru odvijale različne družabne dinamike, povezane s podporo pri premagovanju stisk, povezanih z omejevanjem druženja v fizičnem prostoru, aktivnosti, namenjene specifičnim družbenim skupinam, in prenos že obstoječih aktivnosti iz fizičnega v kibernetski prostor.
KLJUČNE BESEDE: IKT, družabnost, epidemija SARS-CoV-2, socialna distanca,
fizična distanca
>> Prenesite
Reprodukcija družbene neenakosti priseljenih otrok med poučevanjem na daljavo v času pandemije covid-19
Barbara Gornik, Lucija Dežan, Mateja Sedmak, Zorana Medarić
IZVLEČEK: V članku preučujemo, kako je zaprtje slovenskih šol v času pandemije covid-19 vplivalo na proces integracije priseljenih otrok in reprodukcijo družbene neenakosti. Članek zagovarja tezo, da sta zaprtje šol in šolanje na daljavo prispevala k poglabljanju družbenih razlik med priseljenimi in nepriseljenimi učenci. V analizi predstavljamo podatke kvalitativne raziskave, izvedene v okviru mednarodnega projekta MiCREATE med učiteljicami ter priseljenimi dijaki in dijakinjami. Rezultati nakazujejo, da se bodo družbene neenakosti z zaprtjem šol poglobile. Ključne pri tem so jezikovne ovire, ki onemogočajo uspešno šolsko delo priseljenih učencev, zanemarljive pa niso niti tehnične omejitve (na primer pomanjkljiva digitalna pismenost in nezadostna tehnična oprema). Ob zaključku izpostavimo potencialne ukrepe za soočanje s potrebami priseljenih učencev, na primer načela medkulturnega izobraževanja.
KLJUČNE BESEDE: priseljeni učenci, covid-19, šolanje na daljavo, družbene neenakosti, Slovenija
>> Prenesite
Bourdieujevo kladivo: o razmerjih med habitusom in polji
Nina Perger
IZVLEČEK: V prispevku obravnavamo Bourdieujevo konceptualizacijo razmerja med habitusom in polji. Bourdieu se v svoji obravnavi slednjega osredotoča na razmerje med habitusom in posamičnim poljem, pri čemer prevladujoče izpostavlja njun razmeroma harmoničen značaj. S tem ko se osredotoča na obravnavo habitusa v razmerju s posamičnim poljem, zapostavlja družbeno diferenciacijo in avtonomizacijo polj, ki vzpostavljata in multiplicirata možnosti za konfliktni značaj razmerja med habitusom in polji. Z Lenskijevim konceptom statusne dekristalizacije in Lederjevim konceptom disfunkcionalno prisotnega telesa zagovarjamo tezo, da neharmoničnost med habitusom in poljem oziroma polji odpira možnosti za začasno suspenzijo odnosa samoumevnosti do sveta in s tem za prevpraševanje objektificiranega družbenega, tj. polj in njihovih pravil igre.
KLJUČNE BESEDE: Bourdieu, habitus, polje, dispozicija, pozicija, dys-pozicija
>> Prenesite
Mundaneum kot semiotični kondenzator: izzivi interpretacije kulturne dediščine v konektsu njene hibridizacije
Natalija Majsova
IZVLEČEK: Članek obravnava izzive, ki jih za interpretacijo dediščine predstavlja trend hibridizacije dediščinskih institucij (brisanje meja med knjižnicami, muzeji in arhivi) in obiskovalčeve izkušnje, ki jo danes pogojuje vse bolj mediatizirano razumevanje dediščine. Kot študijo primera avtorica obravnava belgijsko arhivsko, muzejsko in razstavno središče Mundaneum. Mundaneum analizira kot semiotični kondenzator – dediščinski objekt, ki aktivno utrjuje in gradi svoj simbolni status »Googla iz papirja«, s katerim upravičuje svoj pomen za preteklost, sedanjost in prihodnost. Članek z naratološko analizo predstavi genezo tega simbolizma v znanstvenih razpravah. Na podlagi študije primera – Mundaneumovega arhiva 30.000 projekcijskih stekelc za optično laterno in pristopov k interpretaciji te dediščine – izpostavi izzive, ki jih predstavljajo tovrstni simbolistični in konceptualni pristopi k dediščini za njeno odgovorno interpretacijo.
KLJUČNE BESEDE: interpretacija dediščine, spominske študije, semiotični kondenzator, Mundaneum, optična laterna
>> Prenesite
Meritokracije med mitom, normo in realnostjo
Frane Adam, Maruša Gorišek
IZVLEČEK: V zadnjih letih je pojem meritokracije postal predmet mnogih družboslovnih in medijskih razprav, v katerih avtorji prihajajo do različnih sklepov in ocen glede pomena meritokracije za družbeno (ne)enakost, mobilnost, izobraževanje oz. (re) produkcijo znanja ter odnosa med eksperti, politiko in javnim mnenjem. Meritokracija sicer dobesedno pomeni »vladavino« neke posebne skupine z določenimi lastnostmi, vendar jo velja obravnavati tudi kot regulativno načelo, ki usmerja upravljanje s človeškimi viri in izbiro ljudi za strateško pomembne (elitne) funkcije. Glavno vprašanje v tej uvodni in pregledni študiji je: kakšni so pomen, domet in omejitev meritokratske alokacije človeških virov v (nastajajoči) družbi in ekonomiji, zasnovani na znanju, ter kako to vpliva na pojmovanje »zaslug« in profesionalno verodostojnost (meritornost), družbeno mobilnost in pojmovanje družbene (ne) enakosti ter na širši družbeno-politični okvir.
KLJUČNE BESEDE : meritokracija, družbena mobilnost, izobraževanje, znanje, socialni kapital, človeški kapital
>> Prenesite
Zgodovinski pregled raziskovanja spola in jezika: od modela primanjkljaja do družbenokonstruktivističnega modela
Jasna Mikić
IZVLEČEK: Prispevek prinaša pregled prvih raziskav spola in jezika, ki so bile opravljene v razvitih zahodnih državah in na jezikih teh držav. Avtorice in avtorji so skozi različne modele ugotavljali značilnosti jezika, ki so ga uporabljali moški in ženske. V ospredje raziskovanja so postavljali predvsem t. i. ženski jezik, ki je bil viden kot manjvreden in na katerega so se vezale slabšalne konotacije. Predstavljeni modeli so bili pomemben začetek preiskovanja teme spola in jezika v svetovnem merilu, kljub temu pa danes zaradi številnih pomanjkljivosti v njihovi teoretizaciji in empiričnem preverjanju v večini niso več aktualni. V prispevku predstavimo tudi sodobne kritične pristope in nakažemo poti nadaljnjega raziskovanja.
KLJUČNE BESEDE: spol, jezik, ženski jezik, zgodovinski pregled, modeli raziskovanja
>> Prenesite
Zdravi, srečni srednješolci: Razlike v zdravju in zadovoljstvu z življenjem med slovenskimi, češkimi in italijanskimi srednješolci
Julius Janáček, Daniel Šťastný, Jindřich Jílek, Michaela Ulrichová
IZVLEČEK: Članek preučuje razmerja med telesnim zdravjem, duševnim zdravjem, zadovoljstvom z življenjem in drugimi vidiki zadovoljstva z življenjem srednješolcev s Češke, iz Italije in Slovenije (n = 3814). Raziskava temelji na anketnem vprašalniku. Analiza je bila izvedena na osnovi regresijskih modelov. Med telesnim zdravjem, duševnim zdravjem in zadovoljstvom z življenjem obstaja pozitivna povezava. Povezava med duševnim zdravjem in zadovoljstvom z življenjem je pri preučenem vzorcu populacije močnejša kot povezava med telesnim zdravjem in zadovoljstvom z življenjem. Naša analiza opozori na številne dejavnike, povezane s počutjem sredjnešolcev: ukvarjanje s športom, uporaba zasvojljivih drog, stiki z naravo, medosebni odnosi itd. Medtem ko so dejavniki dobrega počutja na Češkem in v Sloveniji podobni, so pri italijanskih študentih drugačni. Dejavniki dobrega počutja se med študenti treh držav v veliki meri razlikujejo.
KLJUČNE BESEDE: zadovoljstvo z življenjem, zdravje, sreča, srednješolci, kakovost življenja
>> Prenesite
Tanja Oblak Črnič, Alenka Švab
IZVLEČEK: Članek se ukvarja z analizo spremenjene intradinamike vsakdanjega življenja zaradi prvega vala epidemije covid-19 in posledične karantene spomladi 2020. Na podlagi podatkov kvantitativne eksploratorne raziskave, izvedene v aprilu 2020 preko spleta na vzorcu 711 respondentov, o vsakdanjem življenju v času spomladanske karantene smo raziskovali spremembe vsakdanjih praks, odnosov, (duševnega in fizičnega) zdravja in počutja, percepcije obdobja v karanteni in vpliv karantene na (družbene) neenakosti (spol, starost, izobrazba, dohodek). Rezultati kažejo, da je reorganizacija vsakdanjega življenja v spomladanski karanteni prinesla določene spremembe vsakdanjih praks, ki pa so, kot smo domnevali, vendarle utemeljene v obstoječih strukturnih neenakostih, v kontekstu družine gre predvsem za neenakosti po spolu v delitvi družinskega dela.
KLJUČNE BESEDE: družine, gospodinjstva, vsakdanje življenje, družinske prakse, epidemija, covid-19
>> Prenesite
Demografski, socioekonomski, zdravstveni in politični napovedovalci oklevanja pred cepljenjem proti covidu-19 med slovensko javnostjo
Monika Lamot, Marina Tavčar Krajnc, Andrej Kirbiš
IZVLEČEK: V pričujoči raziskavi smo proučevali napovedovalce namere za cepljenje proti covidu-19 med slovensko javnostjo. Presečni, neverjetnostni vzorec je bil pridobljen s spletno anketo med marcem in aprilom 2020 (N = 826; Mstarost = 33,2 leta). Analizirali smo štiri skupine napovedovalcev oklevanja: demografske in socioekonomske napovedovalce, zdravstveni status in politično usmeritev (levo/desno). Naš ordinalni regresijski model je razložil 44 % variance v oklevanju pred cepljenjem proti covidu-19. Vseh šest napovedovalcev je učinkovalo na oklevanje pred cepljenjem, ki je bilo statistično značilno višje med ženskami in med 30–39-letniki, nižje pa med manj izobraženimi, samozaposlenimi in brezposelnimi, tistimi z odličnim samoocenjenim zdravjem in tistimi s sredinsko politično usmeritivjo (sledili so desno usmerjeni anketiranci). V sklepnem delu prispevka razpravljamo o implikacijah rezultatov naše raziskave.
KLJUČNE BESEDE: cepivo proti covidu-19, oklevanje pred cepljenjem, napovedo-
valci namere za cepljenje, družbene neenakosti, zdravje
>> Prenesite
Ostati ali odit - doživljanja mednarodnih študentov v času epidemije bolezni covid-19
Marija Milavec Kapun, Monika Kavalir, Klavdija Kustec, Nace Pušnik
ABSTRACT: Slovenija je prepoznala mobilnost študentov kot enega ključnih strateških ciljev visokošolskega razvoja. To odpira možnosti za napredek, vendar prinaša tudi izzive, ki so se v zaostreni obliki pokazali med epidemijo covida-19. V tem obdobju so se mednarodni študenti tudi v Sloveniji soočili z odločitvijo, ali naj ostanejo ali se vrnejo domov. Z analizo vsebine odgovorov na odprto vprašanje smo ugotavljali njihove razloge za odločitev o (ne)odhodu. Študenti so ostali predvsem iz osebnih in zdravstvenih razlogov, zaradi epidemije, spremljajočih ukrepov in pedagoškega procesa. Med razlogi za odhod so prevladovali psihosocialni dejavniki, epidemija in z njo povezani ukrepi, osebni razlogi in dostopnost zdravstvenih storitev. Mednarodni študenti bi v času epidemije zaradi psihosocialne stiske potrebovali usmerjene ukrepe ter usklajene in dostopne informacije.
KLJUČNE BESEDE: Erasmus+, koronavirus, stiska, mednarodne izmenjave, visoko šolstvo
>> Prenesite
Vrednotna naklonjenost delu na domu med prebivalci Slovenije
Tilen Jernej Blatnik, Marjan Hočevar
IZVLEČEK: S pandemijo covida-19 prihaja do naraščajočega trenda uveljavljanja dela na domu. Ključni cilj tega članka je preveriti, ali so prebivalci Slovenije delu na domu naklonjeni. Na podlagi relevantne literature so najprej predstavljene posledice dela na domu, ki so razvrščene glede na področja, na katerih se pojavljajo (organizacije, posamezniki in družine ter družba in prostor). Naklonjenost posledicam pa se preverja na podlagi statističnih podatkov o vrednotni orientaciji, ki izhajajo iz raziskav Slovenskega javnega mnenja. Ker večina posledic kaže na to, da delo na domu posameznikom in njihovim družinam prinaša osebne koristi, podatki o vrednotni orientaciji pričakovano kažejo, da jih prebivalci Slovenije v večini podpirajo in so posledično vsaj v osnovi delu na domu naklonjeni.
KLJUČNE BESEDE: delo na domu, vrednotna orientacija, naklonjenost delu na domu, Slovenija
>> Prenesite
Družabnost, fizična distanca in informacijo-komunikacije tehnologije v obdobju epidemije SARS-COV-2
Blaž Lenarčič, Rok Smrdelj
IZVLEČEK: V prispevku se ukvarjava z razumevanjem družabnosti v kontekstu IKT na primeru epidemije SARS-CoV-2 v Sloveniji. Na podlagi odnosa med IKT in družabnostjo, argumentirava, da v sodobnem družbenem kontekstu fizična bližina ni več predpogoj za vzpostavitev in vzdrževanje družabnih dinamik. Nadalje ugotavljava, da je večina prebivalcev Slovenije podpirala vladne ukrepe omejevanja zbiranja in gibanja ter da z vidika druženja za večino niso imeli negativnih učinkov. Poleg tega z metodo opazovalne netnografije zbrani kvalitativni podatki na Facebooku kažejo, da so se v kibernetskem prostoru odvijale različne družabne dinamike, povezane s podporo pri premagovanju stisk, povezanih z omejevanjem druženja v fizičnem prostoru, aktivnosti, namenjene specifičnim družbenim skupinam, in prenos že obstoječih aktivnosti iz fizičnega v kibernetski prostor.
KLJUČNE BESEDE: IKT, družabnost, epidemija SARS-CoV-2, socialna distanca,
fizična distanca
>> Prenesite
Reprodukcija družbene neenakosti priseljenih otrok med poučevanjem na daljavo v času pandemije covid-19
Barbara Gornik, Lucija Dežan, Mateja Sedmak, Zorana Medarić
IZVLEČEK: V članku preučujemo, kako je zaprtje slovenskih šol v času pandemije covid-19 vplivalo na proces integracije priseljenih otrok in reprodukcijo družbene neenakosti. Članek zagovarja tezo, da sta zaprtje šol in šolanje na daljavo prispevala k poglabljanju družbenih razlik med priseljenimi in nepriseljenimi učenci. V analizi predstavljamo podatke kvalitativne raziskave, izvedene v okviru mednarodnega projekta MiCREATE med učiteljicami ter priseljenimi dijaki in dijakinjami. Rezultati nakazujejo, da se bodo družbene neenakosti z zaprtjem šol poglobile. Ključne pri tem so jezikovne ovire, ki onemogočajo uspešno šolsko delo priseljenih učencev, zanemarljive pa niso niti tehnične omejitve (na primer pomanjkljiva digitalna pismenost in nezadostna tehnična oprema). Ob zaključku izpostavimo potencialne ukrepe za soočanje s potrebami priseljenih učencev, na primer načela medkulturnega izobraževanja.
KLJUČNE BESEDE: priseljeni učenci, covid-19, šolanje na daljavo, družbene neenakosti, Slovenija
>> Prenesite
Bourdieujevo kladivo: o razmerjih med habitusom in polji
Nina Perger
IZVLEČEK: V prispevku obravnavamo Bourdieujevo konceptualizacijo razmerja med habitusom in polji. Bourdieu se v svoji obravnavi slednjega osredotoča na razmerje med habitusom in posamičnim poljem, pri čemer prevladujoče izpostavlja njun razmeroma harmoničen značaj. S tem ko se osredotoča na obravnavo habitusa v razmerju s posamičnim poljem, zapostavlja družbeno diferenciacijo in avtonomizacijo polj, ki vzpostavljata in multiplicirata možnosti za konfliktni značaj razmerja med habitusom in polji. Z Lenskijevim konceptom statusne dekristalizacije in Lederjevim konceptom disfunkcionalno prisotnega telesa zagovarjamo tezo, da neharmoničnost med habitusom in poljem oziroma polji odpira možnosti za začasno suspenzijo odnosa samoumevnosti do sveta in s tem za prevpraševanje objektificiranega družbenega, tj. polj in njihovih pravil igre.
KLJUČNE BESEDE: Bourdieu, habitus, polje, dispozicija, pozicija, dys-pozicija
>> Prenesite
Mundaneum kot semiotični kondenzator: izzivi interpretacije kulturne dediščine v konektsu njene hibridizacije
Natalija Majsova
IZVLEČEK: Članek obravnava izzive, ki jih za interpretacijo dediščine predstavlja trend hibridizacije dediščinskih institucij (brisanje meja med knjižnicami, muzeji in arhivi) in obiskovalčeve izkušnje, ki jo danes pogojuje vse bolj mediatizirano razumevanje dediščine. Kot študijo primera avtorica obravnava belgijsko arhivsko, muzejsko in razstavno središče Mundaneum. Mundaneum analizira kot semiotični kondenzator – dediščinski objekt, ki aktivno utrjuje in gradi svoj simbolni status »Googla iz papirja«, s katerim upravičuje svoj pomen za preteklost, sedanjost in prihodnost. Članek z naratološko analizo predstavi genezo tega simbolizma v znanstvenih razpravah. Na podlagi študije primera – Mundaneumovega arhiva 30.000 projekcijskih stekelc za optično laterno in pristopov k interpretaciji te dediščine – izpostavi izzive, ki jih predstavljajo tovrstni simbolistični in konceptualni pristopi k dediščini za njeno odgovorno interpretacijo.
KLJUČNE BESEDE: interpretacija dediščine, spominske študije, semiotični kondenzator, Mundaneum, optična laterna
>> Prenesite
Meritokracije med mitom, normo in realnostjo
Frane Adam, Maruša Gorišek
IZVLEČEK: V zadnjih letih je pojem meritokracije postal predmet mnogih družboslovnih in medijskih razprav, v katerih avtorji prihajajo do različnih sklepov in ocen glede pomena meritokracije za družbeno (ne)enakost, mobilnost, izobraževanje oz. (re) produkcijo znanja ter odnosa med eksperti, politiko in javnim mnenjem. Meritokracija sicer dobesedno pomeni »vladavino« neke posebne skupine z določenimi lastnostmi, vendar jo velja obravnavati tudi kot regulativno načelo, ki usmerja upravljanje s človeškimi viri in izbiro ljudi za strateško pomembne (elitne) funkcije. Glavno vprašanje v tej uvodni in pregledni študiji je: kakšni so pomen, domet in omejitev meritokratske alokacije človeških virov v (nastajajoči) družbi in ekonomiji, zasnovani na znanju, ter kako to vpliva na pojmovanje »zaslug« in profesionalno verodostojnost (meritornost), družbeno mobilnost in pojmovanje družbene (ne) enakosti ter na širši družbeno-politični okvir.
KLJUČNE BESEDE : meritokracija, družbena mobilnost, izobraževanje, znanje, socialni kapital, človeški kapital
>> Prenesite
Zgodovinski pregled raziskovanja spola in jezika: od modela primanjkljaja do družbenokonstruktivističnega modela
Jasna Mikić
IZVLEČEK: Prispevek prinaša pregled prvih raziskav spola in jezika, ki so bile opravljene v razvitih zahodnih državah in na jezikih teh držav. Avtorice in avtorji so skozi različne modele ugotavljali značilnosti jezika, ki so ga uporabljali moški in ženske. V ospredje raziskovanja so postavljali predvsem t. i. ženski jezik, ki je bil viden kot manjvreden in na katerega so se vezale slabšalne konotacije. Predstavljeni modeli so bili pomemben začetek preiskovanja teme spola in jezika v svetovnem merilu, kljub temu pa danes zaradi številnih pomanjkljivosti v njihovi teoretizaciji in empiričnem preverjanju v večini niso več aktualni. V prispevku predstavimo tudi sodobne kritične pristope in nakažemo poti nadaljnjega raziskovanja.
KLJUČNE BESEDE: spol, jezik, ženski jezik, zgodovinski pregled, modeli raziskovanja
>> Prenesite
Zdravi, srečni srednješolci: Razlike v zdravju in zadovoljstvu z življenjem med slovenskimi, češkimi in italijanskimi srednješolci
Julius Janáček, Daniel Šťastný, Jindřich Jílek, Michaela Ulrichová
IZVLEČEK: Članek preučuje razmerja med telesnim zdravjem, duševnim zdravjem, zadovoljstvom z življenjem in drugimi vidiki zadovoljstva z življenjem srednješolcev s Češke, iz Italije in Slovenije (n = 3814). Raziskava temelji na anketnem vprašalniku. Analiza je bila izvedena na osnovi regresijskih modelov. Med telesnim zdravjem, duševnim zdravjem in zadovoljstvom z življenjem obstaja pozitivna povezava. Povezava med duševnim zdravjem in zadovoljstvom z življenjem je pri preučenem vzorcu populacije močnejša kot povezava med telesnim zdravjem in zadovoljstvom z življenjem. Naša analiza opozori na številne dejavnike, povezane s počutjem sredjnešolcev: ukvarjanje s športom, uporaba zasvojljivih drog, stiki z naravo, medosebni odnosi itd. Medtem ko so dejavniki dobrega počutja na Češkem in v Sloveniji podobni, so pri italijanskih študentih drugačni. Dejavniki dobrega počutja se med študenti treh držav v veliki meri razlikujejo.
KLJUČNE BESEDE: zadovoljstvo z življenjem, zdravje, sreča, srednješolci, kakovost življenja